odpravnina ob prenehanju delovnega razmerja

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presodilo, da delavec ni upravičen do odpravnine za preteklo obdobje zaposlitve, ker mu je delovno razmerje pred tem prenehalo s sporazumom, in ne zaradi mirovanja pravic.

  VDSS Sodba Pdp 174/2023 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR-1 · 108. člen ZDR-1 · 108. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 108. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 108. člen, odstavek 3 ZLS · 34.a člen ZLS-J · 17. člen ZLS-J · 45. člen ZLS-J · 45. člen, odstavek 1 ZLS-J · 45. člen, odstavek 2 ZTPDR · 35. člen

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do odpravnine na podlagi celotne delovne dobe v javnem sektorju, ker ni dokazala kontinuitete delovnega razmerja med toženko in njenimi prejšnjimi delodajalci.

  VDSS Sodba Pdp 459/2018 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR-1 · 108. člen ZDR-1 · 108. člen, odstavek 3

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do odpravnine, ker delovno razmerje ni prenehalo z izredno odpovedjo, temveč z njeno redno odpovedjo.

  VDSS sodba in sklep Pdp 1424/2014 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR-1 · 111. člen ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1, alinea 7 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 6. člen ZPP · 274. člen

• Sodišče je poudarilo, da mora biti osnova za izračun zakonske odpravnine bruto plača delavca, ne glede na interna določila delodajalca, ki bi odpravnino odmerila od neto zneskov.

  Sodba VIII Ips 42/2013 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen

• Sodišče je presodilo, da delavcu ob poteku pogodbe za določen čas ne pripada zakonska odpravnina, če ta ni bila posebej dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.

  VDSS sodba Pdp 1164/2012 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 109. člen ZDR · 109. člen, odstavek 1

• Sodišče je presodilo, da dedičem delavca, ki je umrl pred potekom odpovednega roka, ne pripada odpravnina, ker je delovno razmerje prenehalo zaradi smrti in ne zaradi poslovnega razloga.

  VDSS sodba Pdp 866/2012 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 109. člen ZDR · 109. člen, odstavek 1 ZDR · 75. člen

• Tožnik ni bil upravičen do odpravnine, ker mu je delovno razmerje prenehalo z izredno odpovedjo, ne pa zaradi razrešitve z delovnega mesta.

  VDSS sodba Pdp 261/2012 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 109. člen ZDR · 131. člen ZDR · 166. člen ZDR · 42. člen

• Sodišče je presojalo, ali se pri izračunu odpravnine upošteva delovna doba pri prejšnjem delodajalcu v primeru dejanskega prevzema delavcev, ki zagotavlja kontinuiteto pravic iz delovnega razmerja.

  VDSS sodba Pdp 1133/2011 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zgolj odjava iz obveznih zavarovanj brez formalne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti ne predstavlja pravne podlage za izplačilo odpravnine.

  VDSS sodba Pdp 424/2011 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se odpravnina morala obračunati od neto plače, ter tožnicam priznalo razliko do višine, izračunane na podlagi bruto plač.

  VDSS sodba Pdp 301/2009 — Višje delovno in socialno sodišče

• Tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila odpravnine za delovno dobo, za katero je odpravnino že prejel v predhodnem stečajnem postopku, ki se je zaključil s prisilno poravnavo.

  VDS sodba Pdp 72/2008 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen

• Sodišče je presodilo, da odpravnina, izplačana direktorici ob razrešitvi in posledičnem prenehanju delovnega razmerja, ni bila izvzeta iz davčne osnove.

  Sodba in sklep VIII Ips 382/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da prevzem delavca na delo k drugemu delodajalcu ne pomeni prenosa obveznosti plačila odpravnine za primer kasnejšega stečaja novega delodajalca.

  Sodba in sklep VIII Ips 338/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila za delavca ugodnejša uporaba povprečja bruto plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.

  Sklep VIII Pri 15/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je sodišče razsodilo, da določba kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odpravnino določa neto plačo, ne more razveljaviti zakonske pravice do odpravnine, izračunane na podlagi bruto plače.

  VDS sodba Pdp 1321/2004 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen ZTPDR · 86. člen

• Sodišče je priznalo delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu zaradi ugotovljene kapitalske povezanosti med družbami, kar je vplivalo na višino odpravnine ob končni prekinitvi delovnega razmerja zaradi statusa presežnega delavca.

  Sodba VIII Ips 165/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da delavcu, ki mu delovno razmerje preneha na podlagi 7. alinee 75. člena ZDR zaradi nepridobitve zahtevane izobrazbe po Zakonu o vrtcih, ne pripada odpravnina, saj ne gre za odpoved iz razloga nesposobnosti.

  VDS sodba Pdp 769/2004 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni šlo za nezakonito razrešitev, zato tožnik ni bil upravičen do pogodbene odpravnine.

  Sodba VIII Ips 153/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odpravnine upoštevalo delovno dobo pri predhodnem delodajalcu, čeprav je bilo delovno razmerje pri njem prekinjeno zaradi stečaja, saj je šlo za zaposlitev v kapitalsko povezanih organizacijah.

  Sodba VIII Ips 61/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo pravico do odpravnine v primeru, ko delodajalec zaradi likvidnostnih težav šest mesecev ni izplačeval plač, delavec pa je zaradi tega prekinil delovno razmerje.

  VDS sodba Pdp 1427/2002 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je delavka upravičena do odpravnine, čeprav je sama podala odpoved, ker je bil razlog zanjo neizpolnjevanje obveznosti delodajalca glede izplačila plač.

  VDS sodba Pdp 1333/2002 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen ZZZPB · 19.a člen ZZZPB · 19.c člen ZZZPB · 19.c člen, odstavek 1

• Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker je delovno razmerje prenehalo s sporazumom in ne zaradi trajne nepotrebnosti dela.

  Sodba VIII Ips 138/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo skladnost 19. člena ZJSRS z Ustavo RS v kontekstu pravice delavcev do odpravnine ob stečaju delodajalca.

  VDS sodba in sklep Pdp 339/2003 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo s strani nekdanjega delodajalca (fizične osebe) ne predstavlja statusnega preoblikovanja, ki bi omogočilo seštevanje delovne dobe pri različnih pravnih subjektih za namene odmere odpravnine.

  VDS sodba Pdp 1628/2002 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da bi bila retroaktivna sprememba sodne prakse glede osnove za izračun odpravnine (prehod z neto na bruto osnovo) po preteku veljavnosti zakonske ureditve v nasprotju z načeloma pravne države in enakega obravnavanja.

  VDS sodba Pdp 220/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

• Tožnik je upravičen do odpravnine, ker je prvotni sklep o prenehanju delovnega razmerja iz naslova trajnih presežkov postal dokončen, kasnejša ponudba drugega delodajalca pa ni zagotavljala zaposlitve za nedoločen čas.

  Sodba VIII Ips 223/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo navedbe delodajalca, da bi bil dogovor o odlogu izplačila odpravnine zaradi slabe ekonomske situacije pravno zavezujoč za preprečitev zapadlosti terjatve.

  VDSS sodba Pdp 1120/97 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen ZDR · 36.f člen, odstavek 3 ZDR · 57. člen ZPP · 354. člen

• Sodišče je poudarilo, da mora delodajalec nositi posledice nejasnosti v sporazumu, ki ga je sam pripravil, in da zgolj nejasna določila v sporazumu ne morejo pomeniti delavčeve odpovedi pravici do odpravnine.

  Sklep VIII Ips 50/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da delodajalec ne more naknadno uveljavljati odpovedi pravici do odpravnine, če se je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja izrecno zavezal k izplačilu razlike v odpravnini poleg dokupa delovne dobe.

  VDSS sodba Pdp 1045/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  Pravna podlaga: ZDR · 36.d člen ZDR · 36.f člen ZDR · 36.f člen, odstavek 3 ZPIZ · 215. člen ZPIZ · 216. člen ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 166. člen ZPP · 166. člen, odstavek 1 ZPP · 368. člen

• Sodišče je presodilo, da tožnici ne pripada odpravnina za presežnega delavca, ker je bila uvrstitev med presežne delavce fiktivna in izvedena na njeno pobudo zaradi predčasne upokojitve.

  VDS sodba Pdp 1066/98 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali zagotovitev zaposlitve invalidni delavki pri drugem delodajalcu (kot zakonska obveznost) izključuje pravico do odpravnine pri prejšnjem delodajalcu.

  Sodba VIII Ips 33/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da je za osnovo odpravnine treba upoštevati neto plačo in ne bruto plače, kot je prvotno napačno presodilo sodišče prve stopnje.

  VDS sodba Pdp 554/98 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do odpravnine, ker ji delovno razmerje ni prenehalo kot trajno presežni delavki, temveč zaradi uvedbe stečajnega postopka nad delodajalcem.

  Sodba VIII Ips 27/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da delavcu, ki je bil dan na razpolago in mu je delovno razmerje prenehalo po postopku za presežne delavce, ne pripada odpravnina, če ta ni bila predvidena s sporazumom, veljavnim v času prenehanja razmerja.

  Sodba VIII Ips 129/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora biti osnova za odpravnino celotna pripadajoča plača, tudi če je bila dejansko izplačana plača nižja.

  Sklep VIII Ips 119/97 — Vrhovno sodišče

• Tožniki so se odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da prejmejo nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku; ker je bil pogoj izpolnjen, je bila odpoved pravici veljavna.

  VDS sodba Pdp 497/95 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da se pri izračunu odpravnine upošteva celotna delovna doba pri delodajalcu, ne glede na vmesne prekinitve delovnega razmerja.

  VDS sodba Pdp 823/95 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za odpravnino, ker je ugotovilo, da je delovno razmerje tujemu državljanu prenehalo zaradi poteka delovnega dovoljenja in ne zaradi statusa trajno presežnega delavca.

  VDS sodba Pdp 608/95 — Višje delovno in socialno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odpravnine upoštevalo delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, ker sta bila delavca k toženi stranki prevzeta mimo svoje volje ob istočasnem prenosu celotne dejavnosti.

  VDS Sodba Pdp 270/95 — Višje delovno in socialno sodišče

Viri