odpravnina poslovodje
Sentenca
Pravica poslovodje do odpravnine ob razrešitvi ali odpoklicu je zakonsko vezana na status družbe, v kateri poslovodja opravlja svojo funkcijo. Pravica do odpravnine je predvidena za poslovodje v kapitalskih družbah (npr. d.o.o.), medtem ko za osebe, ki vodijo osebne družbe (npr. komanditna družba ali družba z neomejeno odgovornostjo), takšna zakonska pravica do odpravnine v okviru statusne zakonodaje ni določena (449. člen ZGD, 136. člen ZGD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačilo odpravnine, ker je ugotovilo, da razrešitev predsednice uprave ni bila brez njene krivde, kar je bil pogodbeni pogoj za upravičenost do odpravnine.
VDSS sodba Pdp 1062/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V sporu glede upravičenosti do odpravnine je dokazno breme za obstoj utemeljenih razlogov za odpoklic na strani družbe (tožene stranke).
VSK sodba Cpg 33/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da poslovodja v komanditni družbi nima pravice do odpravnine, saj se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe za družbo z neomejeno odgovornostjo, kjer zakonodaja ne predvideva odpravnine ob odpoklicu.
VDS sodba Pdp 794/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pogodbena določba o odpravnini v višini, kot jo določa ZGD, razlagana kot dogovor o maksimalni zakonski višini (šestkratnik mesečne plače).
Sodba VIII Ips 142/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da funkcija vršilca dolžnosti direktorja ni izenačena s funkcijo poslovodje, zato vršilcu dolžnosti v primeru odpoklica ne pripada odpravnina po 449. členu ZGD.
VDS sodba Pdp 1368/98 — Višje delovno in socialno sodišče