odpravnina poslovodne osebe
Sentenca
Odpravnina, ki jo prejme poslovodna oseba ob predčasni razrešitvi, predstavlja dohodek iz zaposlitve, od katerega se obračunajo dohodnina in prispevki za socialno varnost v skladu z davčno zakonodajo (36. člen ZDoh-2). Višina odpravnine se določi na podlagi določil konkretne pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je treba jasno opredeliti, ali se osnova za izračun nanaša na bruto ali neto znesek plače.
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da položaj pooblaščenca uprave, ki za družbo osebno opravlja delo in prejema redno plačilo, vsebinsko ustreza delovnemu razmerju, zato tožnik ni upravičen do odpravnine po ZPPOGD.
VSRS Sodba VIII Ips 5/2019 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine je utemeljen, ker je tožniku mandat prenehal na način, določen v pogodbi, in ker po prenehanju delovnega razmerja ni več obstajalo delovnopravno razmerje med strankama.
VDSS Sodba Pdp 302/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odpravnina za predčasno prekinitev pogodbe za poslovodno funkcijo predstavlja korporacijskopravno pravico, tudi če je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 181/2017 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičen do odpravnine, ker je bila ta v pogodbi dogovorjena le za primer neimenovanja po preteku mandata, ne pa tudi za primer predčasne razrešitve.
VDSS sodba Pdp 506/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da statusna sprememba družbe, ki vodi v transformacijo funkcije direktorja v funkcijo predsednika uprave, predstavlja utemeljen razlog objektivne narave, ki izključuje upravičenost do odpravnine.
VDSS sodba in sklep Pdp 270/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker mu je bila po odpoklicu s funkcije člana uprave ponujena druga ustrezna zaposlitev v skladu s pogodbenimi določili.
VDSS sodba Pdp 427/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpravnina zavrnjena, ker je predsednik uprave grobo kršil obveznosti z neobveščanjem nadzornega sveta o udeležbi v drugi družbi in s sklenitvijo tveganih kreditnih pogodb.
VDSS sodba Pdp 112/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za razliko odpravnine neutemeljen, ker je bila v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorjena osnova v neto znesku, tožnica pa je zahtevala izračun na podlagi bruto zneska.
VDSS sodba Pdp 509/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik kot predsednik uprave ni bil upravičen do odpravnine, ker je kršil naloge poslovodenja z nepredložitvijo poročil in nepridobitvijo soglasja nadzornega sveta za financiranje poslov.
VDSS sodba Pdp 152/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni uspel dokazati, da je prišlo do sporazumne razrešitve z mesta direktorja, ki bi bila podlaga za izplačilo odpravnine po določbah njegove individualne pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 532/2010 — Višje delovno in socialno sodišče