odpravnina presežnega delavca
Sentenca
Pravica do odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavcev je vezana na čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je delavca odpustil. V primeru, ko je delavec s strani prejšnjega delodajalca premeščen k drugemu delodajalcu, se pri izračunu odpravnine pri novem delodajalcu ne sešteva delovna doba pri obeh delodajalcih, saj je bila pravica do odpravnine pri prejšnjem delodajalcu z zagotovitvijo nove zaposlitve že konzumirana. Odpravnina se tako odmeri le za obdobje zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da je treba izraz plača v zakonskih določbah o odpravninah razlagati kot bruto plačo, s čimer je odpravilo preteklo neenotno sodno prakso, ki je v nekaterih primerih upoštevala neto plačo.
Sodba VIII Ips 12/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ponovna zaposlitev delavca za določen čas v trajanju 8 mesecev ne predstavlja ustrezne zaposlitve, ki bi delodajalca razbremenila obveznosti izplačila odpravnine.
VDSS sodba in sklep Pdp 368/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru delavcu odpravnina ni pripadala, ker je delovno razmerje prenehalo zaradi njegove smrti pred iztekom šestmesečnega obdobja, ki je bilo določeno za uveljavitev pravic presežnega delavca.
VSL sodba I Cp 1237/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo tek zakonitih zamudnih obresti v primeru kršitve dogovora o obročnem izplačilu odpravnine trajno presežnemu delavcu.
VDS sodba Pdp 1919/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da podpis soglasja k prenehanju delovnega razmerja sam po sebi ne pomeni avtomatičnega soglasja k znižani odpravnini, če to v listini ni izrecno navedeno.
Sodba VIII Ips 313/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila zaveza o upoštevanju neprekinjenega delovnega razmerja v sporazumu med delodajalcema pravno zavezujoča za določitev odpravnine, ne glede na odsotnost pravnega nasledstva.
Sodba VIII Ips 101/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje seštevanja delovne dobe pri dveh različnih delodajalcih za potrebe izračuna odpravnine, ko je delavec pri obeh postal trajno presežni delavec.
Sklep VIII Ips 189/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pripravljalna dejanja in ustne obljube delodajalca ne nadomestijo formalnega postopka ugotavljanja presežkov, zato delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja pred zaključkom postopka, ni upravičen do odpravnine.
Sodba VIII Ips 55/94 — Vrhovno sodišče