odpravnina presežnemu delavcu
Sentenca
Pravica do odpravnine presežnemu delavcu je neodtujljiva pravica, ki je delavec ne more veljavno prenesti na sindikat ali se ji vnaprej odpovedati brez izrecnega osebnega pooblastila. Sporazumi med delodajalcem in sindikatom, ki določajo nižje zneske odpravnine od zakonsko določenih, ne morejo zavezovati delavca v škodo njegovih zakonskih pravic. Delavec je do zakonsko določene odpravnine upravičen neposredno na podlagi zakona, vsakršna odpoved tej pravici pa zahteva jasno in osebno izraženo voljo delavca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo obveznost obračuna in izplačila odpravnine ter davčno obravnavo le-te pri trajno presežnem delavcu.
VDS sodba Pdp 15/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delavec ni vezan na sporazum med sindikatom in delodajalcem, ki bi ga prikrajšal za razliko do zakonsko določene odpravnine, če za takšno odpoved ni dal izrecnega pooblastila.
VDS sodba Pdp 462/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z določenim zneskom odpravnine ne pomeni avtomatične odpovedi pravici do polne zakonske odpravnine, če v njem ni izrecno navedeno, da se delavec odpoveduje razliki.
Sklep VIII Ips 30/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi tožnica ni bila upravičena do odpravnine, ker se je pri drugem delodajalcu zaposlila še pred začetkom teka odpovednega roka, s čimer je odpadla podlaga za prenehanje delovnega razmerja iz naslova trajnega presežka.
VDSS sodba Pdp 1297/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen -
Sodišče je poudarilo, da soglasje delavca k prenehanju delovnega razmerja zaradi statusa presežnega delavca ne pomeni avtomatičnega soglasja k znižani odpravnini, ki jo je predvidelo pristojno ministrstvo.
VDS sodba Pdp 295/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je odločilo, da se pri izračunu odpravnine za presežnega delavca upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če ne bi prišlo do nezakonitega znižanja plače po kolektivni pogodbi.
VDS sodba in sklep Pdp 262/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se odpravnina za trajno presežnega delavca izračuna od neto plače, ker gre za prejemek, ki je po zakonu izvzet iz obdavčitve.
VDS Sodba Pdp 848/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče delodajalca, da zamuda nastopi šele z dnem vložitve tožbe, in potrdilo, da je rok za izplačilo odpravnine vezan na iztek odpovednega roka.
VDS sodba Pdp 375/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vlogo delodajalca, ki je prevzel presežne delavce na podlagi sporazuma o razporeditvi, pri čemer je ugotavljalo, ali prevzem delavcev za določen čas, ki je prešel v nedoločenega, izključuje pravico do odpravnine.
VDS sodba Pdp 597/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za zamudo pri izplačilu odpravnine presežnemu delavcu uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o zamudi dolžnika, ne glede na specifično naravo odpravnine kot delovnopravnega instituta.
VDS sodba Pdp 288/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu zaradi poteka delovnega dovoljenja za tujce, ne pripada odpravnina, predvidena za trajno presežne delavce.
VDS sodba Pdp 29/95 — Višje delovno in socialno sodišče