odpravnina pri delodajalcu
Sentenca
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan delavcu izplačati odpravnino, katere višina je odvisna od delovne dobe delavca pri delodajalcu (109. člen ZDR). Pri izračunu trajanja zaposlitve je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih delodajalca, ne glede na predhodne statusne spremembe ali postopke prisilne poravnave, saj pravno nasledstvo pomeni prehod vseh pravic in obveznosti iz delovnega razmerja na prevzemno družbo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se delovna doba pri pravnem predniku upošteva pri odmeri odpravnine tudi v primeru, ko je do pripojitve družbe prišlo v okviru prisilne poravnave v stečajnem postopku.
VDSS sodba Pdp 266/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec upravičen do seštevka delovne dobe pri pripojeni družbi in prevzemni družbi, kljub vmesnemu prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja pripojene družbe, če je podano pravno nasledstvo.
VDSS sodba Pdp 39/2012, enako Pdp 53/2012, Pdp 55/2012, Pdp 186/2012, Pdp 199/2012, Pdp 262/2012, Pdp 263/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je bila upravičena do odpravnine, ki vključuje delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, čeprav ji je pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje predhodno prenehalo.
VDSS sodba Pdp 1185/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se pri odmeri odpravnine upošteva celotna delovna doba delavca, če so bile prekinitve med zaposlitvami pri različnih pravnih naslednikih posledica ravnanj delodajalca.
VDSS sodba Pdp 553/2011 — Višje delovno in socialno sodišče