odpravnina pri izredni odpovedi
Sentenca
Pri določitvi osnove za izračun odpravnine delavca, ki izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev delodajalca, se uporabi enaka metodologija kot pri odpovedi iz poslovnega razloga. Če delavec opravlja delo s skrajšanim delovnim časom zaradi invalidnosti, se osnova za izračun odpravnine določi na podlagi plače, preračunane na polni delovni čas, da se zagotovi enako obravnavanje z drugimi kategorijami delavcev.
Iz posameznih sodb
-
Pri izračunu odpravnine za invalida, ki dela s skrajšanim delovnim časom, je treba upoštevati plačo, preračunano na polni delovni čas.
VDSS sodba Pdp 547/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri izračunu odpravnine invalidne osebe s skrajšanim delovnim časom se upošteva plača, ki bi jo prejemala za polni delovni čas.
VDSS sodba Pdp 546/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odpravnine upoštevalo več kot 24 let delovne dobe, ker je bila med delodajalci podana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve.
VDSS sodba Pdp 1022/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 109. člen -
Sodišče je priznalo odpravnino in odškodnino za neizkoriščen odpovedni rok zaradi zakonito podane izredne odpovedi delavca.
VDSS sodba Pdp 671/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo upravičenost delavca do odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 1085/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za to obliko odpravnine ne uporabljajo pravila o odškodninski odgovornosti po OZ, saj gre za specialno zakonsko ureditev.
VDS sodba Pdp 1847/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni bila upravičena do višje odpravnine po kolektivni pogodbi za tekstilno industrijo, ker je ta temeljila na določbah prejšnjega zakona.
VDS sodba in sklep Pdp 784/2005 — Višje delovno in socialno sodišče