odpravnina pri izredni odpovedi delavca
Sentenca
Delavec, ki zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, določenih v 111. členu ZDR-1, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pri izračunu višine odpravnine se upošteva celotna delovna doba delavca, pri čemer je odločilna delovnopravna kontinuiteta zaposlitve pri delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo pravico do odpravnine delavki, ki je izredno odpovedala pogodbo zaradi neizplačila plač, pri čemer je v delovno dobo vključilo obdobje pri prejšnjih delodajalcih zaradi obstoja delovnopravne kontinuitete.
VDSS sodba Pdp 981/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Ker odpravnina v konkretnem primeru presega zakonsko določen limit (deset povprečnih plač), je delodajalec dolžan od celotnega zneska obračunati in odvesti akontacijo dohodnine.
VDSS sodba Pdp 1073/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo odpravnino delavki z 33-letno delovno dobo pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih, pri čemer je kot osnovo upoštevalo povprečje plač za zadnje tri mesece.
VDSS sodba Pdp 656/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo kontinuiteto delovne dobe za odmero odpravnine kljub odsotnosti statusnega pravnega nasledstva med delodajalcema, na podlagi dejanskega prevzema delavca.
VDSS sodba Pdp 1002/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do odpravnine tudi v primeru izredne odpovedi s strani delavca, pri čemer se upošteva kontinuiteta delovne dobe pri prevzemu delavca.
VDS sodba Pdp 973/2004 — Višje delovno in socialno sodišče