odpravnina pri krajšem delovnem času
Sentenca
Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o invalidskem zavarovanju, ima pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti pravico do odpravnine, odmerjene na podlagi plače, ki bi jo prejemal, če bi delal polni delovni čas. Namen zakonske ureditve je varstvo invalidov pred diskriminacijo, zato se osnova za izračun odpravnine ne sme znižati zgolj zaradi dejstva, da delavec zaradi invalidnosti opravlja delo s krajšim delovnim časom (67. člen ZDR-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je delavka, ki je kot invalid III. kategorije delala s krajšim delovnim časom, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, ne glede na dejansko krajšo delovno obveznost.
VDSS sodba Pdp 328/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se morala odpravnina pri delavcu s krajšim delovnim časom preračunati na znesek, ki bi ga prejel ob polnem delovnem času; osnova je dejanska plača.
VDSS sodba Pdp 7/2011, enako Pdp 374/2011 — Višje delovno in socialno sodišče