odpravnina pri odpovedi iz poslovnega razloga
Sentenca
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino, katere osnova je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (109. člen ZDR). Kolektivna pogodba lahko določi pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakonskih, pri čemer je delodajalec dolžan upoštevati tako zakon kot veljavno kolektivno pogodbo (7. člen ZDR). Če kolektivna pogodba določa možnost višje odpravnine od zakonskega minimuma, je ta zaveza za delodajalca obvezujoča, če so izpolnjeni pogoji za njen izračun.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec dolžan izplačati višjo odpravnino od zakonskega minimuma, ker je tako določala panožna kolektivna pogodba, ki je za delavca ugodnejša.
VDSS sodba Pdp 1676/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so določbe Kolektivne pogodbe za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost glede višine odpravnine za trajno presežne delavce zavezujoče, saj niso v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR.
Sodba VIII Ips 393/2007 — Vrhovno sodišče