odpravnina pri odpovedi iz poslovnih razlogov
Sentenca
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino, katere osnova je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (109. člen ZDR). Višina odpravnine se določi glede na dolžino delovne dobe pri delodajalcu. Določbe kolektivnih pogodb, sprejetih na podlagi predhodne zakonodaje, ne morejo nadomestiti zakonskih določb o odpravnini, če niso izkazane kot ugodnejša ureditev za delavca, dogovorjena po uveljavitvi veljavnega zakona.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se obdobje dela pri istem delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca, ne všteva v delovno dobo za odmero odpravnine.
VSRS Sodba VIII Ips 9/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo upravičenost do razlike v odpravnini, ker je bila panožna kolektivna pogodba za delavko ugodnejša od zakonske ureditve po 109. členu ZDR.
VDS sodba in sklep Pdp 423/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se za izračun odpravnine in trajanje odpovednega roka uporabljajo določbe novega ZDR, ne pa določbe starejše kolektivne pogodbe, ki je bila sprejeta na podlagi prejšnjega zakona.
VDS sodba Pdp 1867/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo pomen pravnega nasledstva delodajalca pri določanju skupne delovne dobe za izračun odpravnine in določitev dolžine odpovednega roka.
VDS sodba Pdp 1655/2003 — Višje delovno in socialno sodišče