odpravnina pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sentenca
Delavec, ki mu delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je upravičen do odpravnine. Če kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, določa ugodnejše pogoje ali višji znesek odpravnine, kot ga predvideva zakon o delovnih razmerjih, se za delavca uporabijo določbe kolektivne pogodbe, saj ta zagotavlja višjo raven pravic (7. člen ZDR).
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Splošna kolektivna pogodba za go…)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (Kolektivna pogodba za kovinsko i…)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije (Kolektivna pogodba za kemično in…)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo uporabo podjetniške kolektivne pogodbe, ki je za izračun odpravnine določala ugodnejšo osnovo in višji odstotek od zakonskega minimuma po ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 537/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec v sporu za izplačilo odpravnine ne more uspešno uveljavljati neveljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če je bila ta že realizirana in je delavec na njeni podlagi že pridobil pravice pri zavodu za zaposlovanje.
VDSS Sodba Pdp 336/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 108. člen -
Sodišče je pojasnilo, da vsako preseganje dopolnjenih 10 let delovne dobe (tudi za en dan) delavca uvrsti v višji razred za izračun odpravnine.
VDSS Sodba Pdp 358/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec se ne more sklicevati na neobstoj poslovnega razloga za odpoved, če je to odpoved podal sam z namenom, da delavcu omogoči pridobitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
VDSS Sodba Pdp 50/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo dolžnost izplačila odpravnine, ker je delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi izrecno navedel poslovni razlog kot podlago za prenehanje delovnega razmerja.
VDSS Sodba Pdp 326/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 108. člen -
Sodišče je zavrnilo navedbe delodajalca, da delavcu odpravnina ne pripada zaradi domnevnih kršitev obveznosti, ker je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba dejansko odpovedana iz poslovnih razlogov.
VDSS Sodba Pdp 537/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da sporazum med delodajalcem v prisilni poravnavi in delavcem, s katerim se delavec odpoveduje vsem zahtevkom, ne more veljati za zakonsko pravico do odpravnine.
VDSS Sodba Pdp 281/2017-2 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 108. člen -
Tožnik je bil upravičen do odpravnine, ker je bila ponujena nova zaposlitev s strani delodajalca ocenjena kot neustrezna.
VDSS Sodba Pdp 917/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da narava odpravnine kot neodtujljive pravice preprečuje njeno izključitev tudi v primerih, ko bi stranki skušali prenehanje delovnega razmerja prikriti z navideznimi pravnimi posli.
VDSS sodba Pdp 555/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo kontinuiteto delovne dobe za namene odpravnine, čeprav med zaporednimi delodajalci ni bilo pravnega nasledstva, ker je bil delavec prevzet v skladu z določbami takrat veljavnega ZTPDR.
VDSS sodba Pdp 396/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ponudba za zaposlitev ni bila ustrezna, ker je kraj opravljanja dela presegal časovno omejitev treh ur vožnje v obe smeri z javnim prevozom, zaradi česar je delavec upravičen do odpravnine.
VDSS sodba Pdp 298/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o nižji odpravnini ne more nadomestiti zakonske obveznosti, tudi če stranki zatrjujeta, da je dejansko šlo za sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 1125/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sporazum, s katerim se delavec odpove delu odpravnine, do katere je upravičen po zakonu, je ničen.
VDSS sodba Pdp 426/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec je neutemeljeno razlikoval med delavci, odpuščenimi iz poslovnega razloga, in tistimi, odpuščenimi iz razloga nesposobnosti, pri čemer je slednjim odmeril nižjo odpravnino, čeprav je zakonodaja v obeh primerih izenačena.
VDSS sodba Pdp 1594/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o prenehanju delovnega razmerja z redno odpovedjo iz poslovnega razloga (sklenjen po razveljavitvi izredne odpovedi) zavezuje delodajalca k izplačilu odpravnine.
VDSS sodba Pdp 10/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delavec je upravičen do odpravnine za celotno dobo zaposlitve (19 let), vključno z dobo pri prejšnjem delodajalcu, zaradi ugotovljene delovnopravne kontinuitete.
VDSS sodba Pdp 41/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo ničnost sporazuma, s katerim se je delavec odpovedal razliki med pripadajočo zakonsko odpravnino in izplačanim zneskom.
VDSS sodba Pdp 2/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec upravičen do odpravnine v višini, ki presega zakonski desetkratnik osnove, če tako določa panožna kolektivna pogodba.
VDSS sodba Pdp 313/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec ni upravičen le do zneska odpravnine, dogovorjenega v sporazumu, temveč do zakonsko določene višine, saj se pravici do zakonske odpravnine ni mogoče odpovedati.
VDSS sodba Pdp 1553/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 109. člen -
Sodišče je zavrnilo stališče delodajalca, da se delavec lahko odpove delu odpravnine, ki presega zakonski minimum, na podlagi načela pogodbene avtonomije.
VDSS sodba Pdp 1630/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 109. člen -
Sodišče je pojasnilo obveznost delodajalca glede obračuna in plačila davkov ter prispevkov od tistega dela odpravnine, ki presega zakonsko določen neobdavčen znesek.
VDSS sodba Pdp 716/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo ničnost sporazuma o izplačilu nižje odpravnine, ker je bil delavec pri določitvi delovne dobe, ki je osnova za izračun, oškodovan glede na dejansko trajanje zaposlitve.
VDSS sodba Pdp 925/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec z obvestilom o obročnem izplačevanju odpravnine ne more enostransko vplivati na zapadlost terjatve, zato zakonske zamudne obresti tečejo od dneva po zadnjem delnem plačilu.
VDSS sodba Pdp 776/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pogoj v sporazumu, po katerem je bila odpravnina odvisna od ugotovitve, da delavec ni subjektivno odgovoren za slabo poslovanje podjetja, nedopusten in neveljaven.
VDSS sodba Pdp 409/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpravnina zahtevana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
VDSS sodba Pdp 740/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo utemeljenost zahtevka za odpravnino v kontekstu poslovnih razlogov in navedb delodajalca o ponudbi druge ustrezne zaposlitve.
VDSS sodba Pdp 575/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kratkotrajna prijava na zavodu za zaposlovanje med dvema zaposlitvama pri istem delodajalcu ne pomeni pretrganja delovnopravne kontinuitete, če je delavec dejansko nadaljeval z delom v okviru programa ohranitve delovnih mest.
VDSS sodba Pdp 100/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je za izračun osnove treba upoštevati le mesece dejanskega opravljanja dela, saj zakon omogoča upoštevanje zadnjih treh mesecev pred odpovedjo ne glede na dejansko prisotnost na delu.
VDSS sodba Pdp 1200/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do odpravnine ob upoštevanju celotne dobe zaposlitve, vključno z obdobjem pri predhodnem delodajalcu, od katerega je bil delavec prevzet.
VDSS sodba in sklep Pdp 986/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je delodajalec v odpovedi pogodbe priznal odpravnino v višjem znesku, kot bi izhajal iz zakonskega minimuma, zato je sodišče tožniku prisodilo tako določen znesek.
VDSS sodba Pdp 488/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odpravnine upoštevalo celotno obdobje zaposlitve od leta 1976 dalje zaradi izkazane kapitalske povezanosti in pravnega nasledstva med delodajalci.
VDSS sodba Pdp 88/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče naložilo delodajalcu plačilo odpravnine, ker ni dokazal, da je bila ta delavcu že izplačana.
VDSS sodba Pdp 122/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine utemeljen, ker je dogovarjanje o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ostalo le v fazi dogovorov, delavcu pa dejanska pogodba o zaposlitvi do izteka odpovednega roka ni bila ponujena.
VDSS sodba Pdp 24/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ponudba ustrezne zaposlitve s strani delodajalca ne zadošča za razbremenitev plačila odpravnine, če delavec ponudbe ne sprejme, saj je za oprostitev plačila nujno dejansko sklenjeno delovno razmerje pri novem delodajalcu.
VDSS sodba Pdp 123/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavcu odpravnina pripada tudi v primeru, če ni izpodbijal same odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj gre za ločen denarni zahtevek.
VDSS sodba Pdp 1079/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so določbe sporazuma, ki delavca silijo v odpoved sodnemu varstvu ali vračilo odpravnine v primeru uveljavljanja pravic, nične, ker kršijo kogentne določbe delovnopravne zakonodaje.
VDSS sodba Pdp 36/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je dogovor o odpovedi pravici do odpravnine v zameno za možnost ponovne zaposlitve ničen, saj gre za prisilno zakonsko pravico.
VDSS sodba Pdp 614/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo kontinuiteto delovne dobe za izračun odpravnine, ker je bila tožnica med družbami prevzeta pod pogoji, ki jih je določal ZTPDR, kljub odsotnosti formalnega statusnega nasledstva med njimi.
VDSS sodba Pdp 254/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec ne more zahtevati ponovnega izplačila odpravnine od delodajalca, če je to obveznost že poravnal nekdanji direktor kot fizična oseba.
VDSS sodba Pdp 115/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni upravičena do odpravnine, ker je v odpovednem roku sprejela ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.
VDSS sodba Pdp 258/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv preteklih prevzemov delavca k novemu delodajalcu na izračun skupne delovne dobe za odmero odpravnine.
VDSS sodba Pdp 640/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ne more enostransko zmanjšati zneska odpravnine, ki ga je delavcu že pisno zagotovil v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s sklicevanjem na očitno napako pri izračunu.
VDSS sodba Pdp 710/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je določba kolektivne pogodbe, ki za osnovo odpravnine določa bruto plačo, ugodnejša in veljavna, četudi delodajalec meni, da bi morala biti osnova neto plača.
Sodba VIII Ips 52/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu takšne narave, da bi delavka ohranila kontinuiteto pravic iz delovnega razmerja, kar je ključno za upravičenost do odpravnine.
Sodba VIII Ips 46/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je delavka upravičena do odpravnine po Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma, saj je ta za delavca ugodnejša od zakonske ureditve, kljub odsotnosti posebnega dogovora o uporabi po uveljavitvi ZDR.
VDSS sodba Pdp 278/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je delodajalec dolžan pri izračunu odpravnine upoštevati bruto plačo, če tako določa kolektivna pogodba, ki je za delavca ugodnejša od zakonske ureditve.
Sodba VIII Ips 466/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila delavka upravičena do razlike v odpravnini, ker je bila panožna kolektivna pogodba, ki je določala ugodnejše pogoje od zakonskih, v času odpovedi še v veljavi.
Sodba VIII Ips 105/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri izračunu odpravnine treba upoštevati bruto plačo, ne neto plače, tudi če kolektivna pogodba izrecno ne navaja bruto zneska.
Sodba VIII Ips 10/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je določba kolektivne pogodbe, ki določa višjo odpravnino od zakonskega minimuma, zavezujoča za delodajalca, pri čemer se osnova za izračun nanaša na bruto plačo.
Sodba VIII Ips 535/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delovno mesto prodajalca-blagajnika za tožnico ni ustrezna zaposlitev, zato je bila njena odklonitev ponudbe utemeljena in je ohranila pravico do odpravnine.
VDSS sodba Pdp 279/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo upravičenost do odpravnine po določbah kolektivne pogodbe, ker so bile te za delavko ugodnejše od zakonske ureditve.
VDS Sodba Pdp 600/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da se pravica do odpravnine ne izgubi le v primeru ponudbe nove zaposlitve pri istem delodajalcu, temveč tudi pri drugem delodajalcu, če so s tem ohranjene delavčeve pravice iz delovne dobe.
Sklep VIII Ips 212/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu izključuje pravico do odpravnine, če so s tem ohranjene pravice delavca iz naslova delovne dobe.
Sklep VIII Ips 219/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavka upravičena do razlike v odpravnini, ker je bila kolektivna pogodba za njeno dejavnost ugodnejša od zakonske ureditve, pri čemer se je osnova za izračun pravilno določila v bruto znesku.
VDS sodba Pdp 481/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila določba kolektivne pogodbe o višini odpravnine (polovica bruto plače) ugodnejša od zakonskega minimuma (ena petina), zato je imel delavec pravico do višjega izplačila.
Sodba VIII Ips 146/2006, enako tudi VIII Ips 145/2006, VIII Ips 144/2006, VIII Ips 138/2006, VIII Ips 135/2006, VIII Ips 134/2006, VIII Ips 132/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so določbe kolektivne pogodbe, ki določajo višjo odpravnino za trajno presežne delavce, uporabljive tudi pri odpovedi iz poslovnega razloga, saj gre za vsebinsko primerljiva instituta in ugodnejšo ureditev pravice.
Sodba VIII Ips 96/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se določba kolektivne pogodbe dejavnosti o višini odpravnine uporablja tudi po uveljavitvi novega ZDR, saj je bila za delavca ugodnejša od zakonskega minimuma.
Sodba VIII Ips 358/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za izračun odpravnine šteje kontinuiteta zaposlitve tudi v primerih, ko je bil delavec prevzet k drugemu delodajalcu, ne glede na tedanje določbe kolektivnih pogodb.
VDS sodba Pdp 457/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da določbe panožne kolektivne pogodbe, ki delavcu zagotavljajo ugodnejšo odpravnino, ostajajo v veljavi in se uporabljajo tudi po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmerjih.
VDS sodba Pdp 253/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ustni dogovor o zmanjšanju odpravnine ni veljavna podlaga za odstop od zakonsko določene višine odpravnine.
VDS sodba Pdp 1672/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika pomeni prenehanje gospodarskega subjekta, kar predstavlja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDS sodba Pdp 205/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določba kolektivne pogodbe, ki le povzema besedilo prejšnjega zakona, ne predstavlja ugodnejše ureditve odpravnine po novem ZDR, zato se za izračun uporabi zakon.
VDS sodba Pdp 2038/2003 — Višje delovno in socialno sodišče