odpravnina pri redni odpovedi
Sentenca
Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati odpravnino (109. člen ZDR). Obveznost plačila odpravnine je brezpogojna in neodvisna od dejanskega premoženjskega stanja delodajalca ali dejstva, da je delodajalec prenehal opravljati svojo dejavnost. Pravica do odpravnine nastane z dnem prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi iz navedenih razlogov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je določba kolektivne pogodbe v vzgoji in izobraževanju o upoštevanju delovne dobe pri drugih javnih zavodih za izračun odpravnine ugodnejša od zakona in jo je zato treba upoštevati.
VDSS sodba in sklep Pdp 265/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more biti oproščen obveznosti izplačila odpravnine zaradi pomanjkanja sredstev ali prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika.
VDSS sodba Pdp 684/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ponudba nove zaposlitve ni dovolj za oprostitev izplačila odpravnine, če ni izkazano, da bi delavec pri novem delodajalcu ohranil enak položaj in vse pravice, kot da zaposlitve ne bi spremenil.
VDSS sodba Pdp 817/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določbe kolektivne pogodbe o odpravnini niso prenehale veljati s sprejemom novega ZDR, zato je delavka upravičena do višje odpravnine po kolektivni pogodbi.
VDS sodba Pdp 235/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določbe kolektivne pogodbe o odpravnini niso bile razveljavljene z uveljavitvijo novega ZDR, zato je tožnik upravičen do ugodnejše odpravnine po kolektivni pogodbi.
VDS sodba Pdp 1439/2006 — Višje delovno in socialno sodišče