odpravnina trajno presežnemu delavcu
Sentenca
Obveznost izplačila odpravnine trajno presežnemu delavcu bremeni izključno tistega delodajalca, ki je delavcu izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja iz razloga trajnega presežka. Začasna razporeditev delavca k drugemu delodajalcu za čas odpovednega roka ne ustvari zaveze tega delodajalca za plačilo odpravnine, saj ta nima statusa delodajalca, ki je podal odpoved iz poslovnega razloga.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da tožena stranka ni imela pravice z enostranskim internim aktom določiti izplačila odpravnine v petih letnih obrokih v nasprotju z določbami kolektivne pogodbe.
VDS sodba Pdp 1503/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo zavezanost delodajalca k izplačilu odpravnine na podlagi bruto plače, ker je bila ta osnova izrecno določena v sklepu o prenehanju delovnega razmerja, kljub ustaljeni sodni praksi, ki sicer za osnovo šteje neto plačo.
VDS sodba in sklep Pdp 107/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali se delavec lahko ustno odpove pravici do odpravnine, če je sam zahteval status trajno presežnega delavca.
VDS Sklep Pdp 1406/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da družba, v katero je bil delavec le začasno razporejen za čas trajanja odpovednega roka, ni zavezana k plačilu odpravnine, saj ni izdala odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
VDS sodba Pdp 1483/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačilo odpravnine, ker tožnik ni bil uvrščen na seznam presežnih delavcev in mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi presežka, temveč po sili zakona zaradi stečaja.
VDSS sodba Pdp 26/95 — Višje delovno in socialno sodišče