odpravnina trgovskega zastopnika
Sentenca
Trgovski zastopnik je po prenehanju pogodbe upravičen do odpravnine, če je naročitelju pridobil nove stranke ali občutno povečal obseg poslov z obstoječimi strankami, naročitelj pa ima od teh strank znatne koristi tudi po prenehanju pogodbenega razmerja (833. člen OZ). Do odpravnine je zastopnik upravičen tudi, če bi to terjale posebne okoliščine, zlasti zaradi izgubljenih provizij pri poslih z navedenimi strankami. Pri odmeri odpravnine se upošteva višina prejete provizije in načelo pravičnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v okviru stopničaste tožbe toženi stranki naložilo izstavitev in vpogled v poslovne listine, da bi tožeča stranka lahko ugotovila zneske poslov, potrebne za izračun odpravnine.
VSC Sodba Cpg 83/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da običajna poslovna nesoglasja med strankama ne predstavljajo zadostnega razloga za odpoved pogodbe s strani zastopnika, ki bi mu zagotovila pravico do odpravnine.
VSK Sodba in sklep Cpg 70/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o odpravnini trgovskega zastopnika smiselno uporabljajo tudi za distribucijske pogodbe, kadar gre za dolgoročno sodelovanje, pri katerem distributer vlaga v pridobivanje trga.
VSK Sodba I Cpg 266/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da naklepna kršitev pogodbenih obveznosti zastopnika predstavlja tako resen vzrok za odstop brez odpovednega roka kot tudi krivdni razlog za izključitev odpravnine.
VSRS Sodba III Ips 12/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik za sklepčnost tožbe v zvezi z odpravnino konkretizirano zatrjevati dejstva, ki utemeljujejo pravico do izplačila po 833. členu OZ.
VSL sodba I Cp 1200/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 833. člen -
V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da za čas veljavnosti ZOR ni bilo materialnopravne podlage za zahtevek iz naslova provizije po razdrtju pogodbe, če ta ni bila izrecno dogovorjena v pogodbi.
VSL sodba I Cpg 479/2004 — Višje sodišče v Ljubljani