odreditev pripora zaradi zagotovitve navzočnosti
Sentenca
Pripor zaradi zagotovitve navzočnosti obtoženca na glavni obravnavi je mogoče odrediti le, če je obtoženec v redu povabljen, se očitno izmika in noče priti na obravnavo, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji za pripor (307. člen ZKP). Sodišče pri tem ne more odrediti pripora, če je obtoženca v vabilu predhodno poučilo, da njegova navzočnost na obravnavi ni nujna, če je obtoženec že bil zaslišan in ima zagovornika, saj v takšnem primeru ni izkazana nujnost njegove osebne prisotnosti za potek postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je odreditev pripora štelo za neutemeljeno, ker je obtoženca v vabilu izrecno seznanilo z možnostjo izvedbe obravnave v njegovi odsotnosti, s čimer je izključilo nujnost njegove navzočnosti.
VSRS Sklep II Kp 39676/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZKP · 307. člen