odškodnina v denacionalizaciji
Sentenca
Odškodnina za podržavljeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, se določi kot razlika med celotno vrednostjo podržavljenega premoženja in vrednostjo premoženja, ki je bilo upravičencu že vrnjeno v naravi. Odločanje o tej odškodnini ne posega v pravnomočne odločbe o vračanju premoženja v naravi, temveč predstavlja dopolnilno odločitev za dosego polne vrednosti podržavljenega premoženja v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (16. člen ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da se izplačilo odškodnine po sporazumu med pravnimi nasledniki in zavezancem všteva v skupno višino odškodnine, do katere so upravičeni vlagatelji zahteve za denacionalizacijo.
sodba in sklep II U 482/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za upoštevanje odškodnine zadošča obstoj izvršljivega pravnega naslova, ne pa nujno dejansko izplačilo.
Sodba X Ips 2/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da metodologija, ki daje le 15 % redne tržne vrednosti, krši zakonsko pravico do ustrezne odškodnine.
VSL sklep II Cp 4275/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravičenka ni upravičena do odškodnine za objekte (garaže), ki so bili na podržavljenem zemljišču zgrajeni po podržavljenju in jih je upravičenka pridobila z odplačnimi pravnimi posli.
sodba U 492/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bilo treba pri vrednotenju podržavljenih zemljišč namesto konkretne pravne podlage upoštevati le splošni dejanski namen podržavljenja zaradi njihove lege v bližini mestnih naselij.
sodba U 885/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da naknadna odločba o odškodnini za nevrnjeni del nepremičnin ne posega v predhodno delno odločbo o vračanju deležev parcel v naravi.
Sodba I Up 755/2003 — Vrhovno sodišče