odškodnina v obliki denarne rente
Sentenca
V primeru telesne poškodbe ali okvare zdravja se odškodnina za bodočo škodo, kot je izguba na dohodku, praviloma odmeri v obliki mesečne denarne rente (167. člen OZ). Renta predstavlja nadomestilo za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti ali izgubo zaslužka, pri čemer mora biti višina rente sorazmerna z nastalo škodo in dejansko zmanjšanim dohodkom oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da plačevanje rente delavcu zaradi poškodbe pri delu ni vezano na trajanje delovnega razmerja, temveč na dejstvo, da je delavec zaradi invalidnosti prikrajšan pri zaslužku.
VDSS Sodba Pdp 141/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o renti zaradi nakupa ortopedske obutve in izgubljenega zaslužka, ker tožnik ni predložil zadostnih dokazov o višini škode.
VSL sodba in sklep II Cp 3344/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev ZPIZ o preostali delovni zmožnosti ne sme iti oškodovancu v škodo, če ta kljub formalni zmožnosti dejansko ne najde sebi primernega dela.
VSRS sodba II Ips 114/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je določitev časovne omejitve rente do hipotetične starostne upokojitve preuranjena, saj lahko stranki ob nastopu teh okoliščin uveljavljata spremenjene okoliščine.
Sodba VIII Ips 191/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo mesečno rento kot ustrezno obliko odškodnine za razliko v dohodku, ki je nastala zaradi invalidnosti delavca po nezgodi pri delu.
VDSS sodba in sklep Pdp 1179/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot utemeljen razlog za izplačilo denarne rente v enkratni vsoti štelo dejstvo, da je tožena stranka v fazi zapiranja in bo v bližnji prihodnosti prenehala obstajati.
VSL sodba in sklep II Cp 2362/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo rentni zahtevek mladoletne tožnice, ker so njeni obstoječi dohodki (pokojnina po očetu, otroški dodatek in preživnina) zadostovali za njeno preživljanje.
VSL sodba II Cp 2300/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri izračunu realnega prikrajšanja kot primerno metodo uporabilo povprečje plač primerljivega delavca za določeno obdobje v primerjavi s prejeto pokojnino oškodovanca.
VSK sodba Cp 656/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se renta za tujo pomoč in postrežbo invalidni osebi določi glede na dejanske potrebe, pri čemer se lahko kot orientacija za višino uporabijo merila za dodatek za pomoč in postrežbo v sistemu obveznega zavarovanja.
Sklep II Ips 304/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da mora oškodovanec ob zahtevku za bodočo škodo izbrati med enkratno odškodnino za preteklo škodo ali rento za bodočo škodo, pri čemer je slednja podvržena naknadni sodni prilagoditvi.
Sodba II Ips 119/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oškodovanec, ki je zaradi škodnega dogodka sicer prikrajšan v določenih aktivnostih, a je kljub temu pridobitno sposoben ustvarjati dohodek v enakem obsegu, ni upravičen do denarne rente.
Sodba II Ips 118/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri rente upoštevalo, da so posledice nesreče predstavljale le 20 % vzrokov za nastalo invalidnost I. kategorije, zato je bila renta ustrezno znižana na 20 % razlike med pokojnino in pričakovanim dohodkom.
Sodba II Ips 542/92 — Vrhovno sodišče