odškodnina za duševne bolečine
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic, kot so čast, dobro ime in osebna svoboda, se odmeri glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin. Sodišče mora pri odmeri upoštevati objektivna merila ter zagotoviti, da višina odškodnine predstavlja ustrezno satisfakcijo za prizadeto osebo, ob sočasnem upoštevanju načela sorazmernosti (179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo odškodnino zaradi protipravnega posega varnostnikov v osebno sfero tožnice, pri čemer je bila višina odškodnine predmet pritožbenega preizkusa glede njene ustreznosti kot satisfakcije.
VSK sodba I Cp 564/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da fizične posledice poškodbe živca in oteženo dihanje ne utemeljujejo priznanja odškodnine za duševne bolečine po 10. členu ZOZKD.
UPRS sodba IV U 130/2014 — Upravno sodišče
-
Tožnik je zmotno menil, da za izkaz duševnih bolečin zadoščajo zgolj tožbene navedbe, sodišče pa je pravilno zahtevalo njegovo zaslišanje kot nujen dokaz.
VSL sodba I Cp 550/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker tožnik ni dokazal prikrajšanja, temveč je navajal le splošne osebne stiske.
sodba IV U 57/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZOZKD · 10. člen -
Tožnica ni uspela dokazati, da bi njene duševne bolečine dosegle stopnjo in intenzivnost, ki bi utemeljevali priznanje odškodnine.
sodba II U 12/2011 — Upravno sodišče
-
Višina odškodnine za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa je bila korigirana glede na ugotovljeno intenzivnost in trajanje obremenitve v konkretnem obdobju.
VSM sodba I Cp 895/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot primer začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti priznalo približno leto dni trajajoče šumenje v ušesih, ki je oškodovanki bistveno zmanjšalo kakovost življenja.
VSL sodba in sklep II Cp 4246/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel s zahtevkom, ker ni niti zatrjeval obstoja duševnih bolečin, ki bi bile posledica sojenja v nerazumnem roku.
VSM sodba I Cp 179/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je priznalo enotno odškodnino za posledice kaznivega dejanja spolnega napada na otroka, ki so se manifestirale v dolgotrajnih psihičnih težavah, deficitarni spolni identiteti in socialni prizadetosti.
Sodba II Ips 106/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo izjemno težo primera, kjer je tožnica v rani mladosti (pri 7 letih) nenadno izgubila očeta, kar je povzročilo dolgotrajne duševne stiske in potrebo po strokovni pomoči.
VSC sodba Cp 1714/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo utemeljenost odškodnine v primeru dolgotrajnega vznemirjanja s telefonskimi klici.
Sodba II Ips 332/2000 — Vrhovno sodišče