odškodnina za duševne bolečine zaradi invalidnosti bližnjega
Sentenca
Do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega so upravičeni starši, če je invalidnost posledica dogodka, ki je prizadel otroka v najzgodnejšem otroštvu, in če intenzivnost trpljenja (telesne bolečine, strah, skaženost) presega običajne okvire. Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva težo invalidnosti, trajanje trpljenja in vse okoliščine, ki vplivajo na kakovost življenja oškodovancev (3. odstavek 201. člena ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo višjo odškodnino zaradi izjemne teže invalidnosti (tetraplegija s kronično dihalno odpovedjo), ki je tožnika prisilila v popolno opustitev lastnih življenjskih načrtov in stalno skrb za življenjsko ogroženega otroka.
VSRS Sodba II Ips 12/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot element posebno težke invalidnosti štelo stanje, v katerem je poškodovanec zmožen le razmišljanja na stopnji otroka in potrebuje trajen 24-urni nadzor.
VSL sodba II Cp 1930/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravico starša do odškodnine zaradi posebno težke invalidnosti otroka.
Sodba II Ips 718/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v obravnavanem primeru zavrnilo zahtevke svojcev, ker poškodbe prvega tožnika (padec z višine) niso dosegle pravnega standarda posebno težke invalidnosti, ki bi utemeljevala odškodnino za duševne bolečine posrednih oškodovancev.
Sodba II Ips 132/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo okoliščino, da tožnik nudi poškodovani zakonki celodnevno nego, kar predstavlja bistveno obremenitev v primerjavi z drugimi družinskimi člani.
Sodba II Ips 308/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da bratom in sestram ne pripada odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega, saj niso vključeni v taksativni krog upravičencev po 3. odstavku 201. člena ZOR.
VSC sodba Cp 676/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker pokojnik zaradi globoke nezavesti svojega stanja ni čustveno doživljal, zato sočustvovanje oškodovancev z njim ni bilo mogoče; čas kome je bil upoštevan le pri odmeri odškodnine zaradi smrti.
Sodba II Ips 380/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da enomesečno stanje smrtne nevarnosti brez trajnih posledic ne zadošča za priznanje odškodnine iz naslova posebno težke invalidnosti.
VSC sodba in sklep Cp 619/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 30-odstotno soodgovornost zavarovanca tožene stranke za nastanek prometne nesreče, v kateri je bližnji sorodnik tožnic utrpel 100-odstotno invalidnost.
Sodba II Ips 285/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino staršem za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti otroka, vendar je znesek znižalo zaradi neskladnosti s splošnimi kriteriji odmerjanja odškodnin v sodni praksi.
Sodba II Ips 378/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo višjo odškodnino staršem zaradi posebno težke invalidnosti otroka, ki je bila posledica hudih zapletov pri zdravljenju v najzgodnejšem otroštvu.
Sodba II Ips 136/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da starša in sin pred nesrečo niso živeli v skupnem gospodinjstvu, zmanjšuje intenzivnost čustvene prizadetosti in posledično vpliva na nižjo odmero odškodnine za duševne bolečine.
Sodba II Ips 627/92 — Vrhovno sodišče