odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Sentenca
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega ima naravo satisfakcije, ki oškodovancu pomaga pri premagovanju trpljenja, ne more pa izničiti samega trpljenja ali vzpostaviti stanja pred škodnim dogodkom (180. člen OZ). Odmerja se ob upoštevanju dveh dopolnjujočih se načel: načela individualizacije, ki upošteva okoliščine konkretnega primera, in načela objektivne pogojenosti, ki zagotavlja primerljivost odškodnin za podobne primere.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče pravno varstvo priznati tudi osebam izven ožjega kroga družinskih članov, če je med oškodovancem in pokojnim obstajala dejanska čustvena povezanost, primerljiva z zakonsko ali starševsko-otroško vezjo.
VSC Sodba Cp 363/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 180. člen -
Sodišče poudarja ločenost zahtevkov za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine) in premoženjsko škodo (izgubljeno preživljanje).
VSL Sodba I Cp 624/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino starim staršem za smrt vnuka, ker je ugotovilo obstoj izjemno tesne čustvene povezanosti, ki je po intenzivnosti primerljiva z odnosom med starši in otroki.
VSL Sodba in sklep I Cp 1600/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obstoj trajnejše življenjske skupnosti med sestrama, kljub dejstvu, da je ena od njiju imela lastno družino, na podlagi celovite dokazne ocene njune povezanosti.
VSM Sodba I Cp 158/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za odškodnino zavrnjena, ker ni bilo dokazano, da je smrt tožničinega očeta v vzročni zvezi s prometno nesrečo, v kateri je utrpel le lahke poškodbe.
VSRS Sodba II Ips 113/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo visoko stopnjo čustvene navezanosti, dejstvo, da je šlo za edinega sina, vsakodnevne stike ter nepričakovanost izgube, kar je vplivalo na višino prisojene odškodnine.
VSL Sodba II Cp 627/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dejstvo, da oškodovanca nista iskala strokovne pomoči, ne izključuje obstoja duševnih bolečin, ki presegajo običajno prizadetost ob izgubi otroka.
VSL sodba II Cp 470/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odškodnina za smrt polnoletnega otroka ne more dosegati višine odškodnin za smrt mladoletnih, nesamostojnih otrok, za katere starši skrbijo vsakodnevno.
VSL sodba II Cp 657/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da globoka čustvena navezanost, medsebojna pomoč in občasno skupno gospodarjenje ne zadoščajo za priznanje trajne življenjske skupnosti med bratom in sestro, če si je ena oseba ustvarila svojo samostojno družinsko skupnost s partnerjem.
VSL sodba II Cp 3449/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti otroka upoštevalo težo posledic, ki so se odrazile v spremembi življenjskega sloga in invalidnosti tožnice.
VSL sodba II Cp 2597/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sestra pokojnega brata ostaja upravičena do odškodnine, čeprav je brat zaradi zaposlitve začasno prebival v drugem kraju, saj je bila močna čustvena navezanost in družinska povezanost izkazana.
VSL sodba II Cp 3355/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo dejstvo, da je pokojnik vrsto let živel in delal v tujini, kar je vplivalo na oceno intenzivnosti družinske povezanosti.
VSL sodba II Cp 3115/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo višjo odškodnino zaradi specifično hudih okoliščin (nasilna smrt, nedostopnost groba, izguba edinega otroka, poskus samomora tožnice), ki so presegle običajne primere iz sodne prakse.
VSL sodba I Cp 4930/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je sestra zaradi invalidnosti potrebovala pomoč brata, ne nadomesti pogoja trajne življenjske skupnosti, če oškodovanec z njo ni več živel v skupnem gospodinjstvu.
Sklep II DoR 584/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost bratov pokojnega do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti v delovni nesreči.
VSL sodba in sklep I Cp 1922/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za smrt 21-letne hčerke v prometni nesreči.
Sodba II Ips 1108/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro izkazana, ker je pokojni zaradi skrhanih odnosov s svojo zakonsko partnerko dejansko živel v svoji prvotni družini.
VSK sodba Cp 1201/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretni zadevi revizijsko presojalo pravilnost odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti hčerke oziroma sestre in delno znižalo prisojeni znesek za enega od tožnikov.
Sodba II Ips 629/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri odmeri odškodnine ožjim družinskim članom za smrt sina in brata uporabljajo enaki kriteriji za določitev pravične odškodnine kot pri drugih oblikah nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 1099/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti sestre do odškodnine upoštevalo dejstvo, da je tožnica za pokojno sestro skrbela kot za hčer, kar je utemeljevalo obstoj trajnejše življenjske skupnosti.
VSM sodba I Cp 102/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine vdovi upoštevalo 10-odstotni soprispevek pokojnika k nezgodi pri delu, kar je zmanjšalo višino prisojene odškodnine.
Sodba in sklep II Ips 437/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da duševne bolečine ne presegajo okvira povprečnega človeka, ne pomeni, da oškodovanec ni upravičen do odškodnine.
VSL sodba in sklep II Cp 4258/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri smrti sestre ni podlage za razlikovanje med bratom in sestrami zgolj zaradi mladosti ene od oškodovank, saj je bila izkazana huda prizadetost vseh članov družine.
Sodba in sklep II Ips 239/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri bratih in sestrah zgolj sorodstvena vez in čustvena prizadetost ne zadoščata, če ni bila vzpostavljena trajnejša življenjska skupnost, ki bi presegala običajne družinske stike.
Sodba in sklep II Ips 478/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vstop starih staršev v vlogo skrbnikov po smrti matere ne zmanjšuje avtomatično upravičenosti mladoletnega otroka do odškodnine za duševne bolečine, saj izgube roditelja ni mogoče v celoti nadomestiti.
Sodba II Ips 429/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za smrt matere v primerjavi s preteklo sodno prakso.
VSL sodba II Cp 1242/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da čustvena prizadetost mladoletnega otroka in njegova kasnejša življenjska obremenitev zaradi izgube roditelja ne utemeljujeta avtomatske razlike v višini odškodnine v primerjavi z odškodnino, ki pripada preživelemu partnerju.
Sodba II Ips 191/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba življenjsko skupnost bratov in sester, ki so živeli v tesni medsebojni povezanosti in skupnem gospodinjstvu, izenačiti s skupnostjo ožjih družinskih članov.
Sodba II Ips 538/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri zvišanju odškodnine upoštevalo dejstvo, da sta bili tožnici v času smrti matere stari 5 in 6 let, kar pomeni dolgotrajno in vseživljenjsko prikrajšanost za materinsko oporo.
VSL sklep II Cp 1912/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da nastop nerazsodnosti po škodnem dogodku ne izniči pravice do odškodnine za že nastalo negmotno škodo zaradi smrti bližnjega.
Sodba II Ips 653/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo okoliščino, da sta bila oškodovanca neposredni priči nasilne smrti svojega očeta, kar je povečalo intenzivnost njunih duševnih bolečin.
Sodba II Ips 616/92 — Vrhovno sodišče