odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

Sentenca

Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se odmerja glede na intenzivnost in trajanje omejitev v vsakodnevnem življenju, pri čemer je treba upoštevati starost oškodovanca, trajno izgubo zmožnosti za opravljanje določenih rekreativnih ali prostočasnih dejavnosti ter nujnost spremembe poklicne poti. Sodišče mora pri presoji celostno ovrednotiti, kako trajne posledice telesnih poškodb vplivajo na kakovost življenja in osebno prihodnost oškodovanca (200. člen ZOR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bilo zdravljenje konzervativno in ne operativno, ne zmanjšuje odškodnine, če je obseg zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerljiv s primeri, kjer je bil potreben operativni poseg.

    VSL Sodba II Cp 600/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo upravičenost odškodnine za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti v kontekstu poškodbe, nastale med masažo z vročimi kamni.

    VSL sodba I Cp 3198/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti poudarilo izjemnost takšnega zahtevka, ki zahteva nadpovprečno intenzivnost in trajanje bolečin.

    VSL sodba II Cp 4591/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru sodišče ni priznalo odškodnine za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti, saj tožnik ni izkazal izredne intenzivnosti omejitev ali posebnih okoliščin, ki bi utemeljevale odstop od pravila o trajnem značaju posledic.

    VSM sodba I Cp 1590/2008 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je presodilo, da pri lažjem nategu vratne hrbtenice in udarnini hrbta začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni doseglo stopnje, ki bi opravičevala prisojo odškodnine.

    VSK sodba I Cp 862/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je pri presoji upoštevalo, da se duševne bolečine kažejo predvsem v nujnosti vlaganja povečanih naporov za dosego istih ciljev kot pred poškodbo medvretenčnih vezi.

    VSK sodba I Cp 849/2004 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je pri presoji zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v primeru poškodbe kite na roki zaradi delovne nesreče ocenilo, da zmanjšanje aktivnosti ni doseglo potrebne stopnje intenzivnosti za prisojo odškodnine.

    Sodba II Ips 414/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker tožnik ni izkazal, da bi imele njegove telesne težave (občasne bolečine in ovirano dihanje skozi nos) za posledico zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti.

    VSL sodba I Cp 922/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da zahtevnost poklica, ki otežuje oškodovančeve vsakodnevne aktivnosti, ne predstavlja podlage za znižanje odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 502/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da pri poškodbah vratne hrbtenice, ki vplivajo na rekreacijsko sfero življenja, zgolj formalna invalidnost ne odraža celotne prizadetosti oškodovanca.

    VSK sodba Cp 345/99 — Višje sodišče v Kopru

  • V obravnavani zadevi je sodišče razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni zadostno pojasnilo subjektivnega odnosa tožnika do posledic telesnih poškodb in ni objektiviziralo trditev o zmanjšanju življenjske aktivnosti.

    VSM sodba in sklep Cp 1174/98 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pojasnilo, da začasna omejenost gibljivosti rame pri tožniku ni dosegla stopnje pomembnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi utemeljevala odškodnino.

    Sodba II Ips 93/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo vpliv invalidnine na višino prisojene odškodnine zaradi omejitev pri telesnih aktivnostih in opravljanju vsakodnevnih opravil.

    Sodba II Ips 437/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo nujnost pretehtanja vseh okoliščin, ki vplivajo na zmanjšano aktivnost oškodovanca, ter nujnost primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse za zagotovitev ustrezne višine odškodnine.

    Sodba II Ips 400/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti pravilno upoštevalo oškodovankin poklic kot element, ki vpliva na obseg njenih življenjskih naporov.

    Sodba II Ips 280/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno prikrajšanost 22-letne oškodovanke pri rekreativnih dejavnostih in prisilno spremembo poklicne usmeritve.

    VSL sodba II Cp 9/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne posledice poškodbe gležnja in skrajšanje noge, ki so tožnici onemogočile izletništvo, hojo v gore in ples, a hkrati ugotovilo, da bo tožnica kljub temu lahko ohranila pretežen del življenjskih aktivnosti.

    Sodba II Ips 590/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki ga podajo izvedenci, ni avtomatično merilo za višino odškodnine, temveč le eden od podatkov pri presoji.

    Sodba II Ips 917/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je šlo za kratkotrajno in delno zmanjšanje, katerega posledice so bile že zajete v odškodnini za telesne bolečine.

    Sodba II Ips 724/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da formalne ocene invalidnosti in odstotne stopnje zmanjšanja gibljivosti niso nujni pogoj za sodno odločanje o odškodnini, temveč zgolj informativni pripomoček.

    Sodba II Ips 121/95 — Vrhovno sodišče

Viri