odškodnina za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se odmeri na podlagi objektivne odgovornosti države (16. člen ZVPSBNO). Pri določitvi njene višine sodišče upošteva merila iz 4. člena ZVPSBNO, zlasti zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje stranke v postopku ter pomen zadeve za stranko. Odškodnina mora biti sorazmerna s trajanjem postopka in intenzivnostjo duševnega trpljenja, ki ga je stranka utrpela zaradi negotovosti in dolgotrajnosti sodnega varstva.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine znižalo znesek, ker zadeva (motenje posesti kurilnice) ni bistveno posegla v način življenja tožnika in je zanj predstavljala le blažje nevšečnosti.
VSM Sodba I Cp 757/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da tožnik ni prispeval k dolgotrajnosti postopka, ki je trajal več kot šest let, ter da je zaradi kršitve utrpel hudo duševno trpljenje, povezano z izgubo družinske hiše v izvršilnem postopku.
VSRS Sodba II Ips 63/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prisojena odškodnina ni prenizka, saj dosega vsaj polovico zneskov, ki jih v podobnih primerih kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prisoja ESČP.
Sodba II Ips 220/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo prakso ESČP in merila iz 16. člena ZVPSBNO ter tožniku prisodilo 4.200,00 EUR kot pravično zadoščenje.
Sodba II Ips 234/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razmerje med odškodninami, ki jih za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prisojajo domača sodišča, in tistimi, ki jih v okviru 41. člena EKČP določa ESČP.
Sodba II Ips 219/2010 — Vrhovno sodišče