odškodnina za negmotno škodo

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za azbestno obolenje (plaki parietalne plevre) poudarilo specifičnost tožbenih zahtevkov, ki izhajajo iz poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu.

  VSK sodba I Cp 26/2005 — Višje sodišče v Kopru

• V konkretnem primeru je sodišče priznalo odškodnino za novo negmotno škodo, ki se je manifestirala kot poslabšanje psihičnega zdravja oškodovanke po že pravnomočno dosojeni odškodnini za telesne poškodbe.

  VSK sodba I Cp 400/2004 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za bodočo škodo upoštevalo potrebo po trajnem zdravstvenem nadzoru in z njim povezanimi nevšečnostmi pri poklicni bolezni (azbestoza).

  VSK sodba I Cp 945/2004 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo starost oškodovanca in njegovo predhodno zdravstveno stanje (kratkovidnost).

  Sodba II Ips 202/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine za poklicno obolenje azbestoze tehtalo vpliv RTG in CT preiskav ter sočasno kajenje kot dejavnik, ki vpliva na intenzivnost težav z dihali.

  VSK sodba I Cp 1269/2003 — Višje sodišče v Kopru

  Pravna podlaga: ZOR · 200. člen ZOR · 203. člen

• Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri treba upoštevati tudi medsebojno oporo zakoncev, ki sta oba obolela za neozdravljivo poklicno boleznijo.

  VSK sodba I Cp 390/2003 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je priznalo vpliv 14-letnega trajanja postopka, za katerega tožeča stranka ni bila kriva, na višino odškodnine za negmotno škodo.

  Sodba in sklep II Ips 146/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo presojalo vpliv trdovratnih glavobolov in bodočih telesnih bolečin v predelu vratne hrbtenice na višino dosojenega zneska.

  Sodba Ii Ips 579/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tehtalo med hudim zvinom vratne hrbtenice in dolgotrajnostjo zdravljenja.

  Sodba II Ips 511/2002 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je v reviziji izpostavil pomen upoštevanja starosti oškodovanca (25 let) in dolgotrajnosti postopka pri presoji zmanjšanja življenjske aktivnosti ter vpliva posledic poškodbe na osebno življenje.

  Sodba II Ips 262/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri revizijski presoji zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mladoletnega oškodovanca, ki je utrpel hude poškodbe.

  Sodba II Ips 268/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe (raztrganina glave, zvin vratne hrbtenice, podplutba narti) in zavrnilo zahtevke za stroške, ki niso bili dokazani ali so bili že kriti s strani tožene stranke.

  Sodba II Ips 561/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo odškodnino za negmotno škodo (azbestoza) pri poklicni bolezni, pri čemer je ločeno ovrednotilo telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

  Sodba II Ips 535/2001 — Vrhovno sodišče

• Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo dolgotrajnost zdravljenja, nevarnost za življenje ter trajne posledice v obliki psihoorganskega sindroma zaradi poškodbe možganov.

  Sodba II Ips 414/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo po prometni nesreči upoštevalo le tiste telesne in duševne bolečine, ki so bile po izvedenskem mnenju v neposredni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom, ne pa tudi bolečine, ki so imele drug vzrok.

  Sodba II Ips 322/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da je pri stiku in prepletanju oblik negmotne škode (zmanjšana življenjska aktivnost in skaženost) dopustno in pravilno odmeriti odškodnino skupaj, če je razmejitev med njimi zaradi narave poškodb otežena.

  Sodba II Ips 218/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da lahko postanejo prej latentne degenerativne spremembe zaradi poškodbe boleče, kar pomeni, da so s poškodbo pravno relevantno izzvane.

  Sodba II Ips 116/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo pomen pravilnega ovrednotenja izvedenskih mnenj glede trajanja bolečinskega obdobja in starosti oškodovanca.

  Sodba II Ips 104/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je prisodilo le 25 odstotkov celotne odmerjene odškodnine, ker je ugotovilo, da je bila večina težav posledica že obstoječih degenerativnih sprememb na hrbtenici, ki bi se sicer manifestirale kasneje.

  Sodba II Ips 168/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje telesnih bolečin, nevšečnosti pri zdravljenju, trajanje strahu ter zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi omejene gibljivosti ramenskega sklepa pri starejšem oškodovancu.

  VSL sodba II Cp 1428/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da trajanje sodnega postopka v dolžini dveh let in pol ni pretirano in kot tako ne opravičuje dodatne povišave odškodnine zaradi čakanja na satisfakcijo.

  VSC sodba Cp 253/2000 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine za strah upoštevalo vprašljivost vzročne zveze zaradi tožnikovega ravnanja pri hoji z berglami po prvi poškodbi.

  Sodba II Ips 528/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zmanjšanje življenjske aktivnosti ni nujno podano zgolj v primeru popolne opustitve določenih dejavnosti, temveč tudi takrat, ko so te dejavnosti zaradi posledic poškodbe otežene ali zahtevajo večje napore oziroma povzročajo bolečine.

  Sodba II Ips 533/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da medicinska izobrazba oškodovanca lahko poveča njegovo zaskrbljenost za izid zdravljenja, hkrati pa mu omogoča večjo pozornost na spremembe in pravočasno ukrepanje, kar vpliva na oceno subjektivnega doživljanja strahu.

  Sodba II Ips 162/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo kolena pri delu v rudniku presojalo ustreznost razmerja med odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

  Sodba II Ips 179/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 30-odstotno soodgovornost oškodovanca za nastanek škodnega dogodka pri čiščenju transportnega traku.

  VSL sodba in sklep II Cp 1304/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo pri delu upoštevalo 20-odstotni soprispevek tožnika k nastanku nezgode.

  Sodba in sklep II Ips 189/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti mlajše osebe, vključno z nezmožnostjo opravljanja športnih aktivnosti in težjega fizičnega dela zaradi poškodbe komolca.

  Sodba II Ips 132/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo upoštevalo vrsto in težo telesnih poškodb, nastalih v prometni nesreči, ter njihove posledice na življenjsko aktivnost oškodovank.

  Sodba II Ips 31/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti treba izpostaviti zlasti spremembo možnosti zaposlitve in opravljanja dela v primerjavi s stanjem pred poškodbo.

  VSL sodba in sklep II Cp 419/97 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo upravičenost odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po prometni nesreči.

  VSL sodba II Cp 1158/96 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZOR · 154. člen ZOR · 154. člen, odstavek 1 ZOR · 200. člen ZOR · 203. člen

• V konkretnem primeru je šlo za odmero odškodnine za hude telesne poškodbe (dvojni zdrobljen zlom stegnenice) z upoštevanjem vseh zakonskih postavk za negmotno škodo.

  VSL sodba I Cp 514/96 — Višje sodišče v Ljubljani

• V obravnavanem primeru je šlo za presojo višine odškodnine za lahko telesno poškodbo, ki jo je oče povzročil sinu, pri čemer je bila sporna tudi tožnikova sokrivda.

  Sodba II Ips 416/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je protipogodbeno ravnanje s posnetim pornografskim materialom temelj za odškodnino, četudi sta oškodovanca sprva prostovoljno sodelovala pri snemanju.

  VSL sodba I Cp 1087/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da različna intenziteta in trajanje duševnih bolečin pri različnih oškodovancih preprečujeta pavšalno izenačevanje odškodnin.

  Sodba II Ips 67/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi posledic poškodb kolka, medenice in sečnice, pri čemer je zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi skaženosti.

  Sodba II Ips 436/92 — Vrhovno sodišče

Viri