odškodnina za neutemeljen odvzem prostosti
Sentenca
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko nepremoženjske škode, ki zajema vse škodne posledice, neposredno vezane na oškodovančevo osebnost in okrnitev svobode. Pri odmeri odškodnine se upošteva celovitost prizadetosti oškodovančeve osebnosti, pri čemer se ne priznava ločena odškodnina za posamezne vidike duševnih bolečin, če te izvirajo iz istega škodnega dogodka (200. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je izgubil pravico do odškodnine, ker se je kljub vedenju o kazenskem postopku skrival v tujini, kar je zahtevalo izdajo tiralice in privedbo s silo.
VSRS Sodba II Ips 325/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da enotna odškodnina za neutemeljen odvzem prostosti ne izključuje možnosti zahtevati odškodnino za druge specifične oblike nepremoženjske škode, če so te v konkretnem primeru izkazane.
VSL sklep II Cp 122/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 14-mesečni neutemeljen pripor zavzelo stališče, da je mogoče duševne bolečine zaradi odvzema prostosti in zmanjšane življenjske aktivnosti obravnavati kot enotno nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 268/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopustilo kumulacijo odškodnine za duševne bolečine zaradi odvzema prostosti in odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ki je bila posledica neutemeljenega pripora.
Sodba II Ips 492/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da odškodnina za neupravičen odvzem prostosti ne vključuje ločene postavke za razžalitev časti, če je oškodovanec sam prispeval k omadeževanju svojega ugleda z ravnanjem, ki ni neposredna posledica pripora.
Sodba II Ips 268/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi pripora odmerja kot enoten znesek, ki zajema vse vidike oškodovančeve prizadetosti.
Sodba II Ips 219/93 — Vrhovno sodišče