odškodnina za neutemeljeno odvzem prostosti
Sentenca
Pravico do povrnitve škode zaradi neutemeljeno odvzete prostosti ima oseba, ki je bila v priporu, če je bil kazenski postopek zoper njo ustavljen, je bila oproščena obtožbe ali je bila obtožba zavržena (542. člen ZKP). Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin sodišče upošteva vse individualne okoliščine primera, vključno s subjektivnim doživljanjem pripora, trajanjem postopka in morebitnim poslabšanjem zdravstvenega stanja oškodovanca (200. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljen pripor potrdilo višino 72.800,00 EUR kot skladno s sodno prakso, pri čemer je zavrnilo pritožbene navedbe o previsokem znesku glede na tožnikovo predkaznovanost in brezposelnost.
VSL sodba II Cp 2578/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da streljanje z orožjem z namenom ustrahovanja ne pomeni nedovoljenega ravnanja v smislu izključitve odškodninske odgovornosti države za pripor, če je bil tožnik kasneje oproščen obtožbe.
Sodba II Ips 395/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo oteženo prenašanje pripora zaradi tožnikovih predhodnih bolezni in poslabšanja duševnega ravnotežja.
VSK sodba Cp 1213/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljen pripor upoštevalo trajanje pripora, medijsko izpostavljenost, poslabšanje zdravstvenega stanja in izgubo ugleda oškodovanca, zavrnilo pa je zahtevek za škodo, ki ni bila neposredna posledica nezakonitega dela sodnika.
VSL sodba in sklep II Cp 1660/94 — Višje sodišče v Ljubljani