odškodnina za podržavljeno premoženje
Sentenca
Vrednost podržavljenega premoženja v postopku denacionalizacije se določi na podlagi stanja premoženja v času podržavljenja, ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. To pomeni, da se za nepremičnine upoštevajo parametri, kot so katastrska kultura, razred in okraj, ki so obstajali ob podržavljenju, ovrednoteni pa se s cenami, ki veljajo v času odločanja o denacionalizaciji. Namen zakonske ureditve je zagotoviti, da se sedanja vrednost premoženja izračuna kot na sedanje denarne razmere preračunana vrednost, ki ustreza stanju stvari v trenutku odvzema (44. člen ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka je uveljavljala odškodnino za izgubljeno korist zaradi nezmožnosti pridobivanja dohodka iz lesne biomase, ki je bila posledica podržavljenja gozdov agrarne skupnosti.
VSM Sodba I Cp 298/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri določitvi odškodnine za podržavljena kmetijska zemljišča članom agrarne skupnosti analogno uporabilo podzakonske akte, izdane na podlagi ZDen, namesto splošnih odškodninskih pravil.
VSL sodba II Cp 2541/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPVAS · 10. člen -
Sodišče je pojasnilo metodo določitve vrednosti premoženja v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, pri čemer je ključna časovna točka uveljavitev ZDen.
Sklep II Ips 114/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da v primeru, ko tržne cene kmetijskih zemljišč porastejo preko zakonsko določenega praga, izhodiščne vrednosti iz Odloka o načinu določanja vrednosti niso več uporabljive, saj nasprotujejo načelu sedanje vrednosti iz 44. člena ZDen.
Sklep X Ips 413/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo o odškodnini, ker zaradi neobstoja korekcije izhodiščnih vrednosti zemljišč (Odlok o načinu določanja vrednosti) ni bilo mogoče zagotoviti skladnosti z realnimi tržnimi cenami.
sodba I U 1716/2010, enako tudi I U 1928/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da sadno drevje ni predmet ločenega vrednotenja, ter naložilo zmanjšanje odškodnine za vrednost štirih sadnih dreves in že prejete kupnine.
VSL sklep II Cp 3728/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila za parcelo, ki se je v času podržavljenja dejansko uporabljala kot odprto skladišče, odškodnina določena na podlagi meril za vrednotenje takšnega premoženja.
sodba in sklep I U 2198/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri upoštevanju že prejete odškodnine treba zagotoviti izravnalno pravičnost, da upravičenec ne bi bil neupravičeno obogaten preko obsega, ki ga predvideva zakon.
VSL sklep I Cp 3903/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo strogo formalno dokazno pravilo pri ugotavljanju statusa zemljišč v denacionalizacijskih postopkih, s čimer je izključilo uporabo subjektivnih dokaznih sredstev.
Sodba X Ips 518/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da določitev odškodnine za podržavljeno stavbno zemljišče v obveznicah SOD, skladno z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, ni v nasprotju z Ustavo RS.
Sodba I Up 1375/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izključilo uporabo tržne vrednosti pri določanju odškodnine za podržavljena stavbna zemljišča.
Sodba I Up 7/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da prejeta odškodnina ne presega 30 % vrednosti podržavljenih zemljišč, zato pritožbeni ugovori o metodologiji izračuna vrednosti niso vplivali na končno odločitev.
Sodba I Up 1010/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno uporabo materialnega prava pri določanju višine odškodnine nujno upoštevati prejeto kupnino, ki je bila izplačana ob samem podržavljenju.
sodba U 2044/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za potrebe denacionalizacije odškodnina šteje za izplačano, če je bila pravnomočno določena, tudi če je upravičenec ni želel sprejeti.
UPRS sodba U 874/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba odškodnino, dano ob podržavljenju, upoštevati v celoti, tudi če gre za minimalno preseganje vrednosti.
sodba U 527/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni dopustno določiti odškodnine na podlagi trenutnega stanja nepremičnine, temveč le na podlagi stanja ob podržavljenju, preračunanega na sedanje vrednostne razmere.
Sklep II Ips 155/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost cenitve podržavljenega podjetja, pri čemer je kot osnovo za ugotavljanje vrednosti potrdilo uporabo zapisnika o prevzemu in popisu iz obdobja neposredno po podržavljenju.
sodba in sklep U 251/2001 — Upravno sodišče