odškodnina za razlaščeno nepremičnino
Sentenca
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino se določi na podlagi njene tržne vrednosti v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka. V primerih, ko postopek traja daljše časovno obdobje, se tako določena vrednost na dan odločanja ustrezno valorizira, s čimer se zagotovi pravična denarna nadomestitev za odvzem lastninske pravice (24. člen ZSZ).
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP)
- Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B)
- Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče (Uredba o državnem prostorskem na…)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da se za odločanje o odškodnini v razlastitvenem postopku uporabljajo določbe ZUreP-3, ki je z uveljavitvijo nadomestil prejšnjo ureditev (ZUreP-2).
VSL Sklep I Cp 147/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno uporabilo dohodkovno metodo pri diskontiranju bodočih donosov in s hkratnim upoštevanjem valorizacije ter zamudnih obresti tvegalo dvojno plačilo.
VSL Sklep II Cp 1286/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za povrnitev izgubljenega dobička zaradi nemožnosti oddajanja nepremičnine v najem ni utemeljena, saj so po predpisih o prostorskem načrtovanju na objektih, predvidenih za razlastitev, prepovedani posegi, ki bi poslabšali pogoje za izvedbo razlastitve.
VSL Sklep II Cp 1136/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se pri cenitvi vrednosti razlaščenega zemljišča upošteva stanje v času razlastitve, zato se ne morejo upoštevati bodoče možnosti izboljšave dostopa ali spremembe namembnosti.
VSM Sklep I Cp 271/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZUreP-2 · 206. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo obveznost uporabe določb ZUreP-2 za postopke, v katerih je bila odločba izdana po začetku njegove uporabe (1. 6. 2018).
VSL Sklep I Cp 1911/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1019. člen OZ · 1019. člen, odstavek 1 SPZ · 150. člen SPZ · 150. člen, odstavek 2 ZUreP-1 · 105. člen ZUreP-1 · 105. člen, odstavek 1 ZUreP-1 · 108. člen ZUreP-1 · 108. člen, odstavek 1 ZUreP-1 · 108. člen, odstavek 4 ZUreP-1 · 108. člen, odstavek 5 ZUreP-2 · 206. člen ZUreP-2 · 206. člen, odstavek 1 ZUreP-2 · 209. člen ZUreP-2 · 209. člen, odstavek 1 ZUreP-2 · 209. člen, odstavek 4 ZUreP-2 · 299. člen ZUreP-2 · 299. člen, odstavek 1 -
Sodišče je izpostavilo pomen dejanske namembnosti zemljišča (avtocestni odsek) nasproti formalni kmetijski namembnosti pri določanju višine odškodnine.
VSL Sklep II Cp 2402/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da razlaščenec, ki zavrne ponujeno odškodnino v predsodnem postopku, nosi tveganje, da bo v sodnem postopku prisojena odškodnina nižja od prvotno ponujene.
VSL Sklep I Cp 842/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi odškodnine pravilno upoštevalo stanje nepremičnine pred spremembo namembnosti, pri čemer je kot merodajno rabo štelo kmetijsko zemljišče in gozd, ne pa stavbno zemljišče.
VSL Sklep I Cp 71/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja, ali se nepremičnina, ki je po prostorskem načrtu kmetijska, a je na njej zgrajena infrastruktura, vrednoti kot stavbno zemljišče.
VSRS Sklep II Ips 335/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zemljišče, ki pridobi status stavbnega šele zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve, ne more biti vrednoteno po cenah stavbnih zemljišč, temveč po dejanski rabi pred začetkom postopka.
VSRS Sklep II Ips 266/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri oceni vrednosti nepremičnine ne sme upoštevati spremenjena namembnost, ki je bila posledica samega razlastitvenega postopka oziroma načrtovanja infrastrukture.
VSL Sklep II Cp 2762/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine izključilo uporabo kriterijev za stavbna zemljišča, saj so bila zemljišča pred sprejetjem prostorskega akta za gradnjo infrastrukture kmetijska.
VSL sklep II Cp 294/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi odškodnine izpostavilo, da je za merodajno namensko rabo treba šteti stanje pred kategorizacijo zemljišča v javno cesto, ne glede na kasnejšo formalno spremembo statusa v razlastitvenem postopku.
VSRS sklep II Ips 129/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta uveljavljala manjvrednost parcele, ki je ostala v njuni lasti po razlastitvi sosednjih parcel, zaradi česar je bila porušena funkcionalna celota stanovanjske hiše in dvorišča.
VSL sodba II Cp 1857/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno presodilo namembnost zemljišča (gozdno namesto stavbno), kar je neposredno vplivalo na višino odmerjene odškodnine.
VSL sklep II Cp 1556/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se zemljišče, ki je bilo prvotno gozdno, po spremembi namembnosti zaradi gradnje ceste za potrebe razlastitve ne sme vrednotiti kot stavbno zemljišče.
VSRS sklep II Ips 343/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi zavzelo stališče o začetku teka zamudnih obresti od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, kljub navedbam o predhodnem odvzemu posesti in začetku gradnje.
VSL sklep II Cp 1215/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZUreP-1 · 101. člen -
Sodišče je zavrnilo priznanje stroškov prodaje preostalega dela nepremičnine kot obliko zmanjšanja vrednosti, saj lastnica teh stroškov ni dokazala niti ustrezno zatrjevala.
VSL sklep II Cp 1103/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odškodnine izpostavilo pomen statusa zemljišča pred razparcelacijo in razlastitvijo ter zavrnilo zahtevek za plačilo manjvrednosti preostalih nepremičnin.
VSL sklep I Cp 614/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odškodnino določilo v neobstoječi valuti in ni upoštevalo vrednosti nepremičnine v času odločanja, temveč je zadevo obravnavalo z dolgotrajnim zamikom.
VSL sklep II Cp 350/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za določitev višine odškodnine odločilna namembnost po prostorskem planu, če je bila nepremičnina vanj vključena pred sprejetjem zazidalnega načrta.
VSL sklep I Cp 3295/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je 10-odstotno zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine zaradi omejitve rabe ustrezna postavka pri odmeri odškodnine.
VSM sklep I Cp 328/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za razlaščeno zemljišče, ki je bilo kategorizirano kot občinska cesta, poudarilo pomen določitve vrednosti na podlagi dejanske rabe nepremičnine v času razlastitve.
VSL sklep II Cp 205/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se za razlastitvene postopke, začete pred uveljavitvijo ZUreP-1, uporablja določba 26. člena ZSZ in ne določbe ZUreP-1.
VSL sklep II Cp 3302/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se odškodnina za manjvrednost parcel zaradi zmanjšane funkcionalnosti odmeri po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja.
VSL sklep I Cp 2870/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Odškodnina je bila določena s sporazumom med strankama na ustni obravnavi in je vključevala vrednost nepremičnine ter stroške pristopa na obravnavo.
UPRS sodba I U 1513/2012 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila denarna odškodnina določena, ker predlagateljica ni razpolagala z ustreznimi nadomestnimi zemljišči za razlaščenega kmeta.
VSL sklep II Cp 13/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za razlastitev zemljišč za gradnjo javne infrastrukture zavrnilo zahtevo po vrednotenju kot stavbno zemljišče, ker je bila sprememba namembnosti neposredno povezana z načrtovano razlastitvijo.
VSL sklep II Cp 1279/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo, ali je sprememba namembnosti zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče nastopila že pred sprejetjem lokacijskega načrta za avtocestni odsek.
VSL sklep II Cp 831/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ravnalo protislovno, ko je izvedenska mnenja zavrnilo kot neustrezna za eno parcelo, za drugo primerljivo parcelo pa jih je kljub istim metodološkim pomanjkljivostim sprejelo kot podlago za odmero odškodnine.
VSL sklep II Cp 1413/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zamudne obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne morejo teči pred potekom roka za prostovoljno izpolnitev, saj je bila višina odškodnine dokončno določena šele s sklepom sodišča.
Sklep II Ips 15/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odškodnina za razlastitev ne temelji na protipravnem ravnanju, zato zanjo ne veljajo enaka pravila o obrestovanju kot pri odškodninski odgovornosti po OZ.
VSL sklep II Cp 2390/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali se pri določitvi odškodnine upošteva status zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je določil spremembo namembnosti v nezazidano stavbno zemljišče.
VSL sklep II Cp 1564/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razlaščenec ni upravičen do odškodnine za infrastrukturo, ki jo je na nepremičnini zgradila razlastitvena upravičenka po tem, ko je nepremičnino že odvzela v posest, a pred pravnoformalno izvedbo razlastitvenega postopka.
Sklep II Ips 874/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot strošek, povezan z razlastitvijo, priznalo stroške postavitve ograje, ki je postala nujna zaradi izgradnje cestnega omrežja.
VSL sklep II Cp 1863/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen valorizacije odškodnine v primerih dolgotrajnih razlastitvenih postopkov, da se ohrani realna vrednost nadomestila.
VSL sklep I Cp 1012/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odškodnino za razlaščeno parcelo določilo v višini vrednosti stavbnega zemljišča.
VSL sklep II Cp 34/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravilnost vrednotenja kmetijskega zemljišča, pri čemer je poudarilo pomen dejanske rabe (travnik v primerjavi z njivo) ob uvedbi postopka.
VSL sklep II Cp 2570/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine štelo, da je odločilen namen uporabe zemljišča pred izdajo predpisa, ki je spremenil njegovo namembnost v nezazidano stavbno zemljišče, zato se vrednoti kot kmetijsko zemljišče.
VSL sklep II Cp 3053/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi za potrebe gradnje avtoceste odločilna ugotovitev statusa zemljišča pred sprejetjem prostorskega akta, ki je zemljišče prekvalificiral v stavbno.
VSL sklep II Cp 2254/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker sodišče prve stopnje ni preverilo možnosti dodelitve nadomestnega zemljišča, čeprav sta udeleženca, ki se ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo, izkazala interes zanj.
VSL sklep I Cp 751/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri presoji višine odškodnine je treba upoštevati dejansko rabo zemljišča pred njegovo prekategorizacijo v stavbno zemljišče z lokacijskim načrtom.
sklep II Ips 574/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv spremembe namembnosti zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče na višino odškodnine v primeru, ko je do spremembe prišlo pred začetkom razlastitvenega postopka.
Sklep II Ips 120/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se odškodnina odmeri po vrednosti kmetijskega zemljišča, če zemljišče v času začetka postopka v prostorskem planu še ni bilo opredeljeno kot stavbno zemljišče.
Sklep II Ips 791/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri določitvi odškodnine presoditi, ali je zemljišče pridobilo status nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi prostorskega akta pred začetkom razlastitvenega postopka.
VSL sklep I Cp 983/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila razlastitvena odškodnina pravilno določena po cenah za stavbno zemljišče, ker je zemljišče pridobilo ta status pred izdajo uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto.
Sodba II Ips 336/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da časovna vezanost na začetek postopka pri določanju vrednosti nepremičnine ne pomeni nujno zamrznitve nominalne denarne vrednosti odškodnine, če bi to vodilo v neustrezno nizko nadomestilo zaradi inflacije.
VSK sklep I Cp 911/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo po nadomestnem zemljišču, ker je bila ponujena parcela po velikosti nesorazmerno večja od odvzete površine, zato je bila denarna odškodnina edina ustrezna rešitev.
VSK sklep I Cp 814/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri določitvi odškodnine upoštevalo, da je imelo zemljišče status nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi občinskih planskih aktov v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.
VSK sklep I Cp 970/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine izpostavilo pomen upoštevanja statusa zemljišča (nezazidano stavbno zemljišče) v času začetka postopka.
VSK sklep I Cp 963/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da formalna sprememba zemljišča v stavbno zemljišče zaradi gradnje ceste ne narekuje nujno višje odškodnine, če je bila sprememba izvedena zgolj zaradi razlastitvenega namena.
VSL sklep I Cp 238/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da napotitev na uporabo določb o odškodnini iz splošnega zakona o razlastitvi vključuje tudi določbe o obrestih, ne glede na specifično naravo postopka po zakonu o kompleksni graditvi.
sklep II Ips 108/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o obrestih, ker bi priznanje obresti za obdobje od odvzema posesti do pravnomočnosti razlastitvene odločbe ob že valorizirani glavnici pomenilo nedopustno dvojno valorizacijo.
Sklep II Ips 903/94 — Vrhovno sodišče