odškodnina za razlaščeno zemljišče

Sentenca

Odškodnina za razlaščeno zemljišče se določi na podlagi tržne cene nepremičnine, ki jo je treba ugotoviti glede na cene, ki so jih dosegala primerljiva zemljišča v prostem prometu za podoben namen. Razlikovanje med kmetijskim in stavbnim zemljiščem pri določanju višine odškodnine ni odločilno, če tržna vrednost zemljišča odraža njegovo dejansko vrednost v trenutku razlastitve.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da zemljišče, ki je postalo stavbno izključno zaradi načrtovane gradnje ceste, ne more biti ovrednoteno po ceni stavbnega zemljišča, temveč po njegovem izvornem statusu (gozdno zemljišče).

    VSRS Sklep II Ips 24/2023 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da se zemljišča, ki so bila ob razlastitvi kmetijska, ne morejo vrednotiti kot komunalno opremljena stavbna zemljišča zgolj zaradi kasnejše namenske rabe za javno infrastrukturo.

    UPRS Sodba I U 1516/2018-7 — Upravno sodišče

  • Sodišče je izpostavilo, da se pri razlastitvi za gradnjo cestne infrastrukture ne sme upoštevati namembnost, določena v lokacijskem načrtu, temveč stanje pred njegovo uveljavitvijo.

    VSL sklep II Cp 1712/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je pravno vprašanje statusa zemljišča pred sprejemom prostorskega akta neodvisno od morebitnih strinjanja udeležencev o datumu začetka veljavnosti akta.

    VSL sklep II Cp 3375/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je bila parcela opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče šele z odlokom o lokacijskem načrtu za avtocesto, zato se za del zemljišča ni priznala višja vrednost stavbnega zemljišča.

    Sklep II Ips 122/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da dejanski odvzem posesti v letu 1991 in formalna razlastitev v letu 2003 predstavljata en sam razlastitveni postopek, zato zahtevek za novo odškodnino ni utemeljen.

    VSK sodba I Cp 1359/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • Tožnik ni uspel dokazati, da bi imelo zemljišče status nezazidanega stavbnega zemljišča, zato je bila prvotno sporazumno dogovorjena odškodnina šteta za dokončno.

    VSK sodba I Cp 317/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je poudarilo, da je treba zemljišče, ki je postalo nezazidano stavbno zemljišče na podlagi odloka o lokacijskem načrtu, oceniti skladno s tem statusom in ne kot kmetijsko zemljišče.

    Sklep II Ips 44/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine izpostavilo pomen časovnega zaporedja sprejema prostorskega plana in lokacijskega načrta za kvalifikacijo zemljišča kot stavbnega ali kmetijskega.

    Sklep II Ips 555/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji višine odškodnine izhajalo iz statusa zemljišča kot gozdnega zemljišča v času začetka postopka, in ne kot nezazidanega stavbnega zemljišča, kot je zahtevala tožeča stranka.

    VSL sodba I Cp 751/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da je bila parcela opredeljena kot stavbno zemljišče že na podlagi občinskega prostorskega akta pred sprejetjem Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto, zato je upravičena do višje odškodnine.

    Sklep II Ips 338/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je priznalo odškodnino za kmetijsko zemljišče, čeprav je bilo v času razlastitve formalno opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče, ker ni bilo dejansko v prometu kot stavbno zemljišče.

    Up-423/00

  • Sodišče je razsodilo, da predlagatelj ni upravičen do dodatne odškodnine za rastje na parceli, ker je bila odškodnina za zemljišče že določena po merilih za nezazidano stavbno zemljišče, ki v svoji osnovi vključujejo vrednost celotne nepremičnine.

    VSK sklep I Cp 433/2000 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je razveljavilo odločitev o odškodnini, ker je bila ta določena na podlagi cenitve izvedenca kmetijske stroke, čeprav je bilo zemljišče v prostorskem planu opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče.

    VSL sklep I Cp 2150/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je po prenehanju veljavnosti 40. člena ZRPPN merilo za določitev odškodnine tržna cena, ne glede na prejšnjo kategorizacijo zemljišča kot kmetijskega ali stavbnega.

    VSL sklep II Cp 1138/95 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da po razveljavitvi 40. člena ZRPPN formalna statusna razlika med kmetijskim in stavbnim zemljiščem ne sme biti edino merilo za določitev višine odškodnine, temveč je treba izhajati iz tržnih meril.

    VSL sklep II Cp 410/95 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri