odškodnina za skaženost
Sentenca
Skaženost kot oblika nepremoženjske škode predstavlja spremembo zunanjosti oškodovanca, ki ga moti in vpliva na njegovo duševno ravnovesje. Pri odmeri pravične denarne odškodnine sodišče uporablja objektivna merila (sprememba zunanjosti, opaznost, obseg, možnosti zakrivanja, spol in starost oškodovanca) ter subjektivna merila (vpliv objektivnih dejstev na psihično zdravje in doživljanje oškodovanca). Za priznanje odškodnine ni nujno, da skaženost predstavlja medicinsko definiran estetski defekt, temveč je odločilen njen vpliv na oškodovančevo osebnost in kvaliteto življenja (179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo odškodnino za skaženost zaradi brazgotine, ki je bila sicer z medicinskega vidika ocenjena le kot estetski defekt, vendar je pomembno vplivala na tožničino duševno ravnovesje.
VDS sodba Pdp 1292/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino za skaženost zaradi poškodb prstov na roki, pri čemer je kot relevantno štelo objektivno stanje poškodbe in duševno trpljenje oškodovanca.
Sodba II Ips 343/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izguba končnega členka prsta s sorazmerno lepo oblikovanim krnom predstavlja skaženost ali zgolj manjšo estetsko motnjo.
Sodba II Ips 571/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je šlo za težjo poškodbo roke, ki je vidna v okolju in povzroča oškodovancu dodatne duševne bolečine zaradi narave njegovega dela, ki vključuje stike z ljudmi.
VDS sodba Pdp 295/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izrazita kozmetska manjvrednost presega zgolj estetsko komponento in zahteva celovito presojo vpliva na psihično stanje oškodovanca.
Sodba VIII Ips 14/94 — Vrhovno sodišče