odškodnina za strah

Sentenca

Strah kot oblika nepremoženjske škode obsega tako primarni strah (neposredno ob škodnem dogodku) kot sekundarni strah (strah za izid zdravljenja ali zaradi trajnejših posledic). Sodišče za obe obliki strahu prisodi enotno odškodnino, pri čemer se višina določi glede na intenzivnost in trajanje strahu ter njegov vpliv na posameznikovo življenje (179., 182. člen OZ; 200. člen ZOR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da opustitev predložitve medicinskega izvedenca s strani tožnice ne pomeni avtomatičnega zaključka, da sekundarnega strahu zaradi nevarnosti okužbe ob vbodu z iglo ni utrpela.

    VSL Sodba II Cp 473/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah, ker primarni strah ni bil izkazan, kratkotrajen intenziven strah pa ni povzročil dolgotrajnejše porušitve duševnega ravnovesja.

    VDSS Sodba Pdp 545/2024 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Tožnik ni uspel dokazati, da je bil strah za izid zdravljenja po prometni nesreči dovolj intenziven in dolgotrajen, da bi bil pravno priznan.

    VSL Sodba II Cp 1194/2023 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je kratkotrajen strah podlaga za odškodnino le, če vodi v dolgotrajnejšo porušenost duševnega ravnovesja.

    VSL Sodba in sklep II Cp 936/2023 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da tožnikovo doživljanje neprijetne situacije ob udarcu v obraz ne dosega zahtevane stopnje intenzivnosti za priznanje odškodnine za strah.

    VSL Sodba in sklep II Cp 1740/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo prepričljivi izpovedbi tožnikov o načinu in intenzivnosti doživetega strahu ob konkretnem poškodovanju.

    VSC Sodba in sklep Cp 412/2022 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah, ker je ugotovilo, da strah zaradi bolečin v vratu ni bil v vzročni zvezi z utrpelo poškodbo čela in rame.

    VSC Sodba Cp 511/2021 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je zavrnilo odškodnino za sekundarni strah, ker je tožnica prostovoljno bivala v hiši, ki je bila poškodovana zaradi plazu.

    VSL Sodba II Cp 1967/2021 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru sodišče ni priznalo odškodnine za strah, ker je ocenilo, da je bil ta zgolj blage narave.

    VSL Sodba II Cp 2018/2021 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da v obravnavanem primeru zatrjevani strah ni dosegel zahtevane stopnje intenzivnosti in trajanja za priznanje odškodnine.

    VSL Sodba I Cp 1359/2021 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Višina odškodnine za strah je bila v konkretnem primeru utemeljena z visoko stopnjo intenzivnosti strahu in dolgotrajnimi posegi toženca v duševno sfero tožnika prek nadlegovanja (SMS, klici, prihodi na dvorišče).

    VSC Sodba Cp 227/2021 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je presodilo, da se trajen strah po prometni nesreči manifestira kot trajna omejitev življenjske aktivnosti, zato ga je treba obravnavati v okviru te oblike nepremoženjske škode.

    VSL Sodba II Cp 1603/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva upoštevalo, da je bila intenzivnost strahu ob prvem čakanju na dovoljenje večja kot pri nadaljnjih postopkih, saj je tožnik takrat že poznal potek postopka.

    VSM Sodba I Cp 87/2020 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo trajanje in intenzivnost primarnega ter sekundarnega strahu, ki je bil povezan z resnostjo poškodbe noge in potekom zdravljenja z mavcem.

    VSRS Sodba VIII Ips 40/2019 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo razmejitev med strahom in duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v fazi ustaljenih posledic poškodbe.

    VSL Sodba II Cp 489/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je kot intenziven strah, ki presega zgolj zaskrbljenost, štelo stanje, nastalo zaradi groženj s smrtjo ob uporabi imitacije orožja v varnem okolju doma.

    VSL Sodba I Cp 1005/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je priznalo odškodnino za strah kljub izrazito kratkotrajnemu fizičnemu napadu, ker je ocenilo, da intenzivnost doživetega strahu utemeljuje denarno satisfakcijo.

    VSL sodba II Cp 2171/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da opis poteka škodnega dogodka (npr. mahanje z lestvijo) sam po sebi ne zadošča za dokazovanje intenzivnosti strahu, če oškodovanec ne izpove o svojem subjektivnem doživljanju dogodka.

    VSL sodba I Cp 2587/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo intenzivnost šoka ob poškodbi roke in trajanje zaskrbljenosti za izid zdravljenja v obdobju po operativnem posegu.

    VDSS sodba Pdp 181/2016 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Tožnik je uspel dokazati, da je bila intenziteta in trajanje strahu ob grožnji z napadom na življenje zadostna za priznanje odškodnine.

    VSL sodba II Cp 231/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu.

    VSL sodba III Cp 744/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je ocenilo, da tožnikov strah ni bil dovolj intenziven za priznanje odškodnine, ker po škodnem dogodku ni takoj poiskal zdravniške pomoči, temveč se je najprej odpravil domov.

    VSL sodba II Cp 565/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo kratkotrajnost strahu kot element za znižanje prisojene denarne odškodnine.

    VSL sodba II Cp 2476/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je bil strah za izid zdravljenja po prometni nesreči intenziven le do prvega pregleda, nato pa se je njegova intenzivnost zmanjševala.

    VSL sodba II Cp 1614/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožnik ni uspel dokazati škode iz naslova strahu, ker je nasprotoval lastnemu zaslišanju, izvedenka pa ni razpolagala z zadostnimi podatki o njegovem subjektivnem doživljanju.

    VSL sodba II Cp 308/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je strah pred bližajočim se udarcem v prometni nesreči pravno upošteven element pri odmeri odškodnine za duševne bolečine.

    VSL sodba II Cp 3111/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V obravnavanem primeru je šlo za presojo utemeljenosti odškodnine za strah, ki ga je oškodovanec utrpel ob ugrizu psa.

    VSL sodba II Cp 1984/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so bile poškodbe oškodovanca naposled opredeljene kot lažje, ne zmanjšuje intenzitete strahu, ki ga je oškodovanec utrpel v trenutku samega napada.

    VSL sodba II Cp 3535/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo trajanje in intenzivnost strahu, ki ga je tožnica utrpela zaradi poškodbe las pri frizerski storitvi.

    VSC sodba Cp 687/2011 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je priznalo odškodnino za strah, ker je ugotovilo, da je primarni strah ob nezgodi prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja zaradi zapletov pri operacijah, ki so trajali devet mesecev.

    VDSS sodba Pdp 349/2011 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj strahu v kontekstu posttravmatske stresne motnje kot posledice škodnega dogodka.

    VSL sodba II Cp 4265/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v tem primeru presojalo utemeljenost odškodnine za strah pri nategu mišic vratnega dela hrbtenice in zavrnilo stališče, da je sekundarni strah že v celoti zajet v odškodnini za fizične bolečine.

    VSL sodba II Cp 2532/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo mejo med pravno priznanim strahom in zgolj prehodnimi čustvenimi stanjem, ki ne dosegajo praga za odškodnino.

    VSL sodba I Cp 1333/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da strah, ki ga je tožnica trpela zaradi groženj s smrtjo, ne predstavlja zgolj sekundarnega strahu, temveč neposreden poseg v osebnostne pravice.

    VSL sodba I Cp 2385/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavzelo stališče, da zaskrbljenost za družinske člane ne predstavlja pravno priznane oblike strahu, za katero bi posrednemu oškodovancu pripadala odškodnina.

    VSL sodba II Cp 1856/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah, ker je ocenilo, da je šlo le za sekundarni strah lažje intenzitete.

    VSL sodba II Cp 1056/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi strahu, ker tožnica ni izkazala, da bi stopnja in trajanje strahu, ki naj bi ga utrpela zaradi nasilja v zvezi, dosegla raven, ki opravičuje prisojo denarne odškodnine.

    VSL sodba II Cp 2680/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe, ki so zahtevale ločeno odmero odškodnine za primarni in sekundarni strah.

    VSL sodba II Cp 2495/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je bil toženec pravnomočno kazensko obsojen zaradi grožnje, ki je pri tožnici izzvala hud in intenziven strah, kar so potrdili izvedensko mnenje psihiatra in izpovedbe prič.

    VSL sodba II Cp 415/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru je bila odškodnina za strah omejena na obdobje do trenutka, ko je oškodovanec izvedel, da je možnost okužbe s hepatitisom minimalna.

    VSL sodba II Cp 4820/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da se posttravmatska stresna motnja, ki preide v trajno stanje, pravno ovrednoti kot zmanjšanje življenjske aktivnosti in ne kot bodoči strah.

    Sodba II Ips 129/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da smrt bližnje osebe v istem škodnem dogodku predstavlja dejansko okoliščino, ki intenzivira strah in je zato relevantna za odmero odškodnine za strah.

    Sodba II Ips 148/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo dejstvo, da je zdravljenje potekalo brez zapletov in da je bila oškodovanka s potekom zdravljenja seznanjena takoj po nesreči.

    VSK sodba Cp 917/2007 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrnilo navedbo tožene stranke, da bi tožnikovo nadaljnje kajenje zmanjševalo njegovo pravico do odškodnine za strah zaradi izpostavljenosti azbestu.

    VSK sodba I Cp 399/2007 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah, ker tožnik ni izkazal intenzivnega strahu, ki bi posegel v njegovo duševno ravnovesje, temveč je šlo za subjektivno negotovost glede športne aktivnosti.

    VSK sodba I Cp 300/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je priznalo odškodnino za strah, ki se je poleg neposrednega strahu ob napadu kazal tudi v obliki dolgotrajnejšega strahu pred samostojno potjo v šolo.

    VSK sodba in sklep I Cp 1061/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj kratkotrajen primarni strah ob prometni nesreči ob odsotnosti hujših poškodb ne utemeljuje odškodnine za sekundarni strah.

    VSK sodba I Cp 862/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo tožnikove predhodne hospitalizacije zaradi istovrstnih izkušenj kot okoliščino, ki vpliva na intenzivnost doživljanja strahu.

    VSL sodba II Cp 1717/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru je sodišče presojalo dopustnost odškodnine za strah v zvezi z razvojem azbestne bolezni in vprašanjem, ali lahko psihično stanje (anksiozno-depresivno stanje) predstavlja novo škodo.

    VSK sklep I Cp 563/2004 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah, ker ni ugotovilo pravno relevantne vzročne zveze med ravnanjem psa in tožnikovim subjektivnim doživljanjem strahu.

    VSL sodba I Cp 582/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da nenaden dogodek, ki pri oškodovancu ni povzročil dolgotrajnejše duševne stiske ali afekta, ne izpolnjuje standarda za priznanje odškodnine za strah.

    VSL sodba II Cp 407/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo najhujšo obliko primarnega strahu (smrtni strah) ob padcu v globino ter dolgotrajen strah za izid zdravljenja zaradi trajnih posledic poškodbe.

    VSL sodba II Cp 1617/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo upoštevanje blagega strahu, ki je trajal še v času izdelave izvedeniškega mnenja, ker ni bil dovolj intenziven za priznanje dodatne odškodnine.

    Sodba in sklep II Ips 524/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da se pri tožniku strah pojavlja vedno skupaj s poslabšanjem zdravstvenega stanja, zato ga je treba šteti kot del zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti.

    Sodba VIII Ips 234/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji intenzivnosti strahu izpostavilo okoliščine prometne nesreče, kjer je bil tožnik ujet v vozilu na tirih ob nevarnosti električnega udara in ob neposrednem zaznavanju pogovorov reševalcev o njegovi usodnosti.

    VSL sklep II Cp 831/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru je bila odškodnina prisojena za strah pred okužbo s steklino, ki ga je tožnica utrpela ob napadu in ugrizu psa.

    VSL sodba I Cp 1780/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo intenziven strah ob samem škodnem dogodku ter strah za izid zdravljenja v času hospitalizacije in rehabilitacije.

    VSL sodba II Cp 1103/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je znižalo odškodnino za strah, ker poškodba ni povzročila komplikacij in oškodovanec ni izkazal utemeljenega strahu pred izgubo vida.

    VDS sodba Pdp 929/99 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presojalo primernost odškodnine za strah v primeru prometne nesreče, kjer ni prišlo do telesnih poškodb, vendar je bil ugotovljen intenziven strah (histerija) in dolgotrajnejše posledice pri mladoletni osebi.

    VSL sodba II Cp 1090/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo, da je za kratek, a intenziven strah ob ugrizu živali, ki je povzročil šok in zaskrbljenost, mogoče dosoditi pravično denarno odškodnino.

    VSC sodba Cp 1107/99 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je v konkretnem primeru priznalo odškodnino za strah mladoletnima oškodovankama, ki sta bili udeleženi v prometni nesreči, na podlagi ugotovljene hude psihične travme.

    VSC sodba Cp 699/99 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah z utemeljitvijo, da je strah močne intenzitete trajal le kakšno minuto, kar ni zadostovalo za priznanje odškodnine.

    VSL sodba II Cp 1840/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Strah zaradi morebitnega neugodnega izida zdravljenja pri sorazmerno lahki poškodbi brez zapletov ni dosegel intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo odškodnine.

    Sodba II Ips 87/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je odškodnino za strah mogoče dosoditi tudi za kratkotrajen, vendar intenziven strah, ki ga je oškodovanec utrpel ob fizičnem napadu (pretepanju).

    VSC sodba Cp 616/99 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je v konkretnem primeru priznalo odškodnino za strah zaradi poškodbe glave in pretresa možganov srednje stopnje, ki je bila uvrščena v III. stopnjo po Fischerjevi razvrstitvi poškodb.

    Sodba II Ips 50/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razlikovalo med intenzivnim strahom ob napadu, ki je upravičeval odškodnino, in kratkotrajnim strahom za izid zdravljenja, ki je bil ocenjen kot nezadosten za priznanje odškodnine.

    Sodba II Ips 457/96 — Vrhovno sodišče

  • Tožnika sta bila neposredna oškodovanca, ker sta bila v času silovitega trčenja tovornjaka v hišo neposredno prisotna v objektu, kar je povzročilo utemeljen strah za lastno usodo.

    Sodba II Ips 505/96 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da strah zaradi eksplozije ni prenehal z dnem dogodka, zato terjatev iz tega naslova ni zastarala.

    Sodba II Ips 754/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zmotno zavrnilo zahtevek za odškodnino za strah, ker je izvedenec ocenil le sekundarni strah zaradi izida zdravljenja, prezrl pa je primarni strah, ki ga je tožnica utrpela med samo prometno nesrečo.

    VSM sodba in sklep Cp 736/96 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je presodilo, da zgolj zaskrbljenost za izid zdravljenja ne zadošča za priznanje odškodnine za strah.

    VSL sodba II Cp 1253/94 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo odškodnino za sekundarni strah blage intenzitete, ki je trajal tri mesece, saj ni bil dovolj intenziven in ni pustil posledic.

    VSL sodba in sklep I Cp 2194/93 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je izpostavilo, da zgolj zaskrbljenost ali elementi rentne nervoze ne pomenijo nujno utemeljenega strahu, ki bi ga bilo treba odškodninsko priznati.

    VSL sodba II Cp 835/94 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je priznalo odškodnino za sekundarni strah za izid zdravljenja, čeprav je bil strah zmerne intenzivnosti in ni povzročil dolgotrajnih duševnih motenj.

    VSL sodba I Cp 1116/93 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo intenziven primarni strah zaradi vkleščenosti v vozilu po prometni nesreči ter sekundarni strah med zdravljenjem zaradi negotovosti glede hudih telesnih poškodb.

    Sodba II Ips 430/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek staršev za odškodnino za strah zaradi sinove poškodbe, saj je ugotovilo, da njihovo ravnanje (odlašanje z obiskom zdravnika) ni kazalo na intenzivnost strahu, ki bi utemeljevala odškodnino.

    Sodba II Ips 448/92 — Vrhovno sodišče

Viri

VSL Sodba II Cp 473/2024 Višje sodišče v Ljubljani
VDSS Sodba Pdp 545/2024 Višje delovno in socialno sodišče
VSL Sodba II Cp 1194/2023 Višje sodišče v Ljubljani
VSL Sodba in sklep II Cp 936/2023 Višje sodišče v Ljubljani
VSL Sodba in sklep II Cp 1740/2022 Višje sodišče v Ljubljani
VSC Sodba in sklep Cp 412/2022 Višje sodišče v Celju
VSC Sodba Cp 511/2021 Višje sodišče v Celju
VSL Sodba II Cp 1967/2021 Višje sodišče v Ljubljani
VSL Sodba II Cp 2018/2021 Višje sodišče v Ljubljani
VSL Sodba I Cp 1359/2021 Višje sodišče v Ljubljani
VSC Sodba Cp 227/2021 Višje sodišče v Celju
VSL Sodba II Cp 1603/2020 Višje sodišče v Ljubljani
VSM Sodba I Cp 87/2020 Višje sodišče v Mariboru
VSRS Sodba VIII Ips 40/2019 Vrhovno sodišče
VSL Sodba II Cp 489/2019 Višje sodišče v Ljubljani
VSL Sodba I Cp 1005/2018 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 2171/2016 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 2587/2016 Višje sodišče v Ljubljani
VDSS sodba Pdp 181/2016 Višje delovno in socialno sodišče
VSL sodba II Cp 231/2015 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba III Cp 744/2014 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 565/2014 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 2476/2013 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1614/2013 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 308/2013 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 3111/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1984/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep II Cp 273/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 486/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 3535/2011 Višje sodišče v Ljubljani
VSC sodba Cp 687/2011 Višje sodišče v Celju
VDSS sodba Pdp 349/2011 Višje delovno in socialno sodišče
VSL sodba II Cp 4265/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba III Cp 2909/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 2532/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 1333/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 2385/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1856/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1056/2010 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 3499/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 2680/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 2495/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 332/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 415/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 4820/2008 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 129/2006 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 148/2006 Vrhovno sodišče
VSK sodba Cp 917/2007 Višje sodišče v Kopru
VSK sodba I Cp 399/2007 Višje sodišče v Kopru
VSK sodba I Cp 300/2006 Višje sodišče v Kopru
VSK sodba in sklep I Cp 1061/2006 Višje sodišče v Kopru
VSK sodba I Cp 862/2005 Višje sodišče v Kopru
VSL sodba II Cp 1717/2005 Višje sodišče v Ljubljani
VSK sklep I Cp 563/2004 Višje sodišče v Kopru
VSL sodba I Cp 582/2005 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 407/2005 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1617/2005 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba in sklep II Ips 524/2002 Vrhovno sodišče
Sodba VIII Ips 242/2001 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 529/2001 Vrhovno sodišče
Sodba VIII Ips 234/2000 Vrhovno sodišče
VSL sklep II Cp 831/2001 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 421/2001 Višje sodišče v Ljubljani
VDS sodba Pdp 677/99 Višje delovno in socialno sodišče
VSL sodba I Cp 1780/99 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1103/99 Višje sodišče v Ljubljani
VDS sodba Pdp 929/99 Višje delovno in socialno sodišče
VSL sodba II Cp 1090/98 Višje sodišče v Ljubljani
VSC sodba Cp 1107/99 Višje sodišče v Celju
VSK sodba Cp 345/99 Višje sodišče v Kopru
Sodba II Ips 110/99 Vrhovno sodišče
VSC sodba Cp 699/99 Višje sodišče v Celju
VSL sodba II Cp 1840/98 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 87/99 Vrhovno sodišče
VSC sodba Cp 616/99 Višje sodišče v Celju
Sodba II Ips 50/99 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 457/96 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 505/96 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 754/95 Vrhovno sodišče
VSM sodba in sklep Cp 736/96 Višje sodišče v Mariboru
Sodba II Ips 168/94 Vrhovno sodišče
VSL sodba II Cp 1253/94 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep I Cp 2194/93 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 835/94 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 1802/94 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cp 1116/93 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 430/93 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 448/92 Vrhovno sodišče