odškodnina za tujo pomoč in nego
Sentenca
Odškodnina za tujo pomoč in nego predstavlja obliko premoženjske škode, ki oškodovancu pripada, če zaradi posledic škodnega dogodka ni zmožen samostojno skrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe. Za utemeljenost zahtevka mora oškodovanec izkazati dejansko potrebo po tuji pomoči, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Če oškodovanec zmore skrbeti za svoje osnovne potrebe, zahtevek za povrnitev stroškov tuje pomoči ni utemeljen (179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za tujo pomoč, ker je ocenilo, da tožnik zaradi narave poškodb ni bil omejen pri gibanju ali uporabi zgornjih okončin, torej ni izkazal dejanske potrebe po pomoči.
VSM Sodba I Cp 944/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za tujo pomoč, ker je ugotovilo, da tožnik zaradi lažjih poškodb ni bil nesposoben skrbeti za svoje osnovne potrebe.
VSL Sodba I Cp 1974/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se kot škoda zaradi stroškov tuje pomoči in nege priznava tudi pomoč, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani.
VSRS sodba VIII Ips 315/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je oškodovanec upravičen do odškodnine za tujo pomoč tudi v obdobju, ko mu je to pomoč brezplačno nudila sestra, s katero je živel v skupnem gospodinjstvu.
VSRS sodba II Ips 81/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zahtevka za izgubo dragocenega časa ni mogoče enačiti z odškodnino za tujo pomoč in nego po 174. členu OZ.
VSC sodba Cp 718/2014 — Višje sodišče v Celju