odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sentenca
Denarna odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje omejitev, opravičujejo priznanje pravične denarne odškodnine (179. člen OZ). Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je mogoče priznati le izjemoma, kadar gre za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti ali kadar so podane posebne okoliščine, ki opravičujejo odstop od pravila o trajnem značaju te oblike nepremoženjske škode.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da če poškodbe niso pustile trajnih funkcionalnih ali estetskih posledic, začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti ne utemeljuje samostojne odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 1460/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno nezmožnost za vsakršno delo (invalidnost I. kategorije) in prizadetost kognitivnih funkcij pri mladem oškodovancu, ki mu onemogočajo vključitev v trg dela in opravljanje prejšnjih prostočasnih aktivnosti.
VSRS Sodba in sklep II Ips 223/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri fizičnem delavcu s skromnimi kvalifikacijami, ki je zaradi poškodbe hrbtenice postal praktično nezaposljiv, potrebna posebna individualizacija pri odmeri odškodnine.
VSM sodba I Cp 680/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi poškodbe roke presoditi vpliv že priznane invalidnine na končno višino prisojene odškodnine.
VSL sklep I Cp 904/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožbeni zahtevek za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti je bil zavrnjen, ker intenzivnost posledic ni dosegla praga, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
VDSS sodba Pdp 436/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je šlo le za začasne težave v času zdravljenja.
VSL sodba I Cp 2528/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi poškodb gležnja in nadlahti časovno omejilo na obdobje do trenutka, ko je zaradi druge nezgode postal popolnoma nepokreten.
VSM sodba I Cp 1368/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo utemeljenost odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi poškodbe prsta (spiralni urez kazalca).
VSL sodba III Cp 1150/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da težje dihanje le skozi eno nosnico ne dosega potrebne intenzivnosti zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi tožniku onemogočala večje telesne napore.
VSL sklep I Cp 394/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno zmanjšanje zmožnosti za vsakodnevne aktivnosti in dejstvo, da je oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka moral v celoti opustiti dotedanje življenjske dejavnosti.
Sodba II Ips 229/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot podlago za odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti štelo bolečine v vratnem delu hrbtenice v prisilni legi in omejeno gibljivost.
VSM sodba I Cp 828/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje tožničinih predhodnih okvar hrbtenice pri odmeri odškodnine, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se težave manifestirale neodvisno od prometne nezgode.
VSC sodba Cp 1341/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti, pri čemer je del zahtevka za nepremoženjsko škodo zavrnilo kot neutemeljen.
Sodba in sklep II Ips 721/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kratkotrajno zmanjšanje življenjske aktivnosti med potekom zdravljenja poškodb v prometni nesreči ne predstavlja samostojne podlage za priznanje odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 228/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izostanek konkretnega odstotka zmanjšanja življenjske aktivnosti v mnenju izvedenca klinične psihologije ne onemogoča sodne presoje, če je mnenje sicer celovito.
Sodba II Ips 450/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se invalidnina za telesno okvaro pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ne sme avtomatično obračunavati z množenjem trenutnega zneska invalidnine.
VSL sodba II Cp 1492/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da medicinsko-izvedenski odstotki invalidnosti niso neposredno merilo za višino odškodnine za negmotno škodo, temveč le eden od elementov za ugotavljanje intenzivnosti duševnih bolečin.
Sodba II Ips 210/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je kmečko delo za tožnika nadomestilo prostočasne aktivnosti in da povečan napor pri delu zaradi poškodbe Ahilove tetive predstavlja pravno priznano škodo.
Sodba II Ips 476/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je začasna boleča gibljivost vratne hrbtenice, ki ni bistveno omejevala delovnih obveznosti, zadosten razlog za priznanje odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 718/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 15-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi omejene gibljivosti zapestja in oslabelosti prijema, kar oškodovanki otežuje delo v službi in doma.
Sodba II Ips 93/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine treba upoštevati tudi skaženost kot specifično funkcionalno okvaro, ki lahko trajno krni oškodovančevo delovno in življenjsko sposobnost.
Sodba II Ips 368/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izvedensko mnenje o odstotku zmanjšanja življenjskih sposobnosti ne sme biti edino merilo za odmero odškodnine, saj je treba upoštevati vse individualne posledice poškodbe.
Sodba II Ips 648/92 — Vrhovno sodišče