odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča

Sentenca

Z uveljavitvijo nove zakonodaje (ZGO-1) so prenehale veljati določbe o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. Vsi postopki za odmero te odškodnine, ki do uveljavitve zakona niso bili pravnomočno končani, se morajo ustaviti, saj je podlaga za njihovo vodenje in izdajo odločb odpadla.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je potrdilo, da je za odmero odškodnine pravilna uporaba podatkov iz evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč in evidence GURS o boniteti zemljišč.

    UPRS sodba I U 886/2012 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da zaradi razveljavitve določb 3. poglavja ZKZ upravni organi nimajo več pristojnosti za odločanje o zahtevkih za vračilo ali odmero odškodnine, nastalih po 1. 1. 2003.

    Sodba X Ips 1053/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo o odmeri odškodnine, ker je bila izdana v nasprotju z zakonsko določbo o prenehanju veljavnosti določb o odmeri odškodnine in obveznosti ustavitve postopkov v teku.

    Sodba I Up 1009/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v tej zadevi uporabilo prehodno določbo 2. odstavka 238. člena ZGO-1, ki je narekovala ustavitev postopkov odmere odškodnine, ki do uveljavitve zakona še niso bili pravnomočno končani.

    Sodba I Up 1053/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo o odmeri odškodnine zaradi nastopa pravnih posledic 238. člena ZGO-1, ki je ukinil pravno podlago za te postopke in naložil ustavitev še nekončanih postopkov.

    UPRS sodba U 554/2002 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da se za odmero odškodnine upošteva vrednost točke na dan vložitve popolne vloge za legalizacijo objekta.

    Sodba I Up 713/99 — Vrhovno sodišče

  • Tožnik je v postopku odmere odškodnine neuspešno uveljavljal ugovor glede površine gradbene parcele in socialnega statusa mlade družine, čeprav je bila površina že predhodno določena v lokacijskem dovoljenju.

    Sodba I Up 468/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da je površina gradbene parcele, od katere se odmeri odškodnina, dokončno določena z lokacijskim dovoljenjem, zato stranka v fazi odmere odškodnine ne more več izpodbijati same velikosti parcele.

    Sodba I Up 185/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da mora organ pri odmeri odškodnine preveriti, ali je bila obveznost že izpolnjena v okviru predhodnega lokacijskega dovoljenja za isti objekt in zemljišče.

    Sodba U 1834/95 — Vrhovno sodišče

  • Tožeča stranka ni mogla dokazati, da je bil prizidek zgrajen na funkcionalnem zemljišču, saj je bilo to v nasprotju z uradnimi podatki iz zemljiškega katastra, ki so bili podlaga za odmero odškodnine.

    Sodba U 1658/93-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo, ker upravni organ ni ustrezno utemeljil načina valorizacije odškodnine, plačane leta 1976, in ni pojasnil, zakaj je bila ta odmerjena v nesorazmerno nizkem znesku.

    Sodba U 499/92-6 — Vrhovno sodišče

Viri