odškodninska odgovornost države za sodniško napako
Sentenca
Država odgovarja za škodo, ki jo povzroči sodnik pri opravljanju sodne funkcije, če je škoda posledica očitne nepravilne uporabe veljavne zakonodaje ali očitnega odstopa od veljavnih metod dela. Odgovornost ni podana za vsako napako v postopku odločanja, temveč le za hude kršitve, pri čemer mora biti protipravnost ravnanja jasna in očitna (26. člen URS, 131. in 148. člen OZ). Pravnomočnost sodne odločbe sama po sebi ne izključuje možnosti presoje o protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik s svojo pasivnostjo pri uporabi pravnih sredstev v izvršilnem postopku sam pretrgal vzročno zvezo med domnevno napako sodišča pri rubežu nepremičnine in nastalo premoženjsko škodo.
VSL Sodba II Cp 479/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ustavna pritožba nujno pravno sredstvo za preprečitev prekinitve vzročne zveze, kadar oškodovanec zatrjuje kršitev ustavnih pravic (22. člen URS) zaradi sodniške napake v zemljiškoknjižnem postopku.
VSL Sodba I Cpg 176/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti protipravnost ravnanja sodnika v okviru odškodninske odgovornosti države jasna in očitna, kar presega raven običajne sodniške napake.
VSL sklep II Cp 1703/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval odškodnino za premoženjsko škodo, nastalo zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, s katero je moral odstraniti objekte z zemljišča.
Sodba II Ips 448/2010 — Vrhovno sodišče