odškodninska odgovornost države za sojenje v razumnem roku
Sentenca
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja pravno priznano obliko škode, za katero Republika Slovenija objektivno odgovarja (16. člen ZVPSBNO). Pri presoji utemeljenosti zahtevka in določitvi višine odškodnine je treba upoštevati merila, kot so zapletenost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje države, ravnanje stranke v postopku ter pomen zadeve za stranko (4. in 16. člen ZVPSBNO).
- Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost vzročne zveze med ravnanjem sodišča in zatrjevano škodo izključuje odškodninsko odgovornost države, ne glede na objektivno naravo odgovornosti.
VSRS Sodba III Ips 49/2018 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je 26-letno trajanje postopka ekscesno, zaradi česar je dolžnikova insolventnost postala predvidljiv in običajen življenjski pojav, ki ga je treba pripisati tudi sodni opustitvi.
VSRS Sklep II Ips 157/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastoj v postopku ni bil odločilni vzrok za nastanek škode, saj je bil glavni razlog za neizpolnitev terjatve dolžnikova insolventnost.
VSL sodba II Cp 1370/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sodnici ni mogoče očitati kršitve pravil ali pomanjkanja skrbnosti, saj je zadeva potekala po vrstnem redu, podaljšanje pa je bilo posledica procesnih ravnanj strank.
VSL sodba II Cp 1610/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj sistemskih sodnih zaostankov ne pomeni avtomatične protipravnosti ravnanja posameznega sodnika v izvršilnem postopku, če tožnik ne dokaže kršitve profesionalnih standardov.
VSRS sodba II Ips 37/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen OZ · 148. člen URS · 23. člen URS · 23. člen, odstavek 1 URS · 26. člen URS · 26. člen, odstavek 1 ZIZ · 11. člen ZIZ · 11. člen, odstavek 1 ZIZ · 11. člen, odstavek 2 ZIZ · 40. člen ZPP · 286. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 370. člen ZPP · 370. člen, odstavek 3 ZPP · 372. člen ZS · 13.a člen ZS · 13.a člen, odstavek 1 ZS · 13.a člen, odstavek 2 ZVPSBNO · 16. člen ZVPSBNO · 21. člen ZVPSBNO · 21. člen, odstavek 2 ZVPSBNO · 4. člen ZZK-1 · 135. člen ZZK-1 · 135. člen, odstavek 3 -
Sodišče je potrdilo, da kršitev pravice do sojenja v razumnem roku predstavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti države, tudi če je bila posledica kršitve dolgotrajen delovni spor.
Sodba III Ips 129/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da istočasna zahteva za odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva pomeni nedopustno kopičenje terjatev, če slednja predstavlja razlog za dolgotrajnost prve.
VSL sodba II Cp 1394/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za primere kršitev pred uveljavitvijo ZVPSBNO treba uporabiti kombinacijo ustavnih določil, splošnih obligacijskih pravil in meril iz ZVPSBNO.
VSL sodba II Cp 907/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pravica do odškodnine za kršitev razumnega roka obstajala tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO, saj je šlo za protiustavno pravno praznino, ki jo je treba zapolniti z uporabo meril iz zakona.
Sklep II Ips 443/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da se določbe ZVPSBNO glede pravičnega zadoščenja ne uporabljajo retroaktivno za primere, ki niso izpolnjevali pogojev ob začetku veljavnosti zakona 1. 1. 2007.
VSL sodba II Cp 538/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato za njeno kršitev ni mogoče zahtevati odškodnine po določbah OZ o nepremoženjski škodi.
VSL sodba II Cp 4054/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za odškodnino zaradi izbrisa iz registra prebivalstva in domnevne kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, pri čemer je ugotovilo, da pred posebno zakonsko ureditvijo takšna škoda ni bila odškodninsko priznana.
VSC sodba Cp 386/2009 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru ni bilo vzročne zveze med trajanjem postopka in nastalo škodo, saj je bilo o tožničinih zahtevkih pravnomočno odločeno bistveno pred začetkom stečajnega postopka delodajalca.
Sodba II Ips 501/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni uspel dokazati obstoja duševnih bolečin kot posledice predolgega sodnega postopka.
VSL sodba II Cp 3601/2008 — Višje sodišče v Ljubljani