odškodninska odgovornost države zaradi bivalnih razmer v zaporu
Sentenca
Država je odškodninsko odgovorna za nepremoženjsko škodo zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu ali zaporu, če te kršijo osebnostne pravice zapornika in presegajo neizogibno raven trpljenja, ki je povezana z odvzemom prostosti. Pri presoji zadostnosti osebnega prostora se upošteva celotna površina sobe, pri čemer pohištvo, ki ga zaporniki uporabljajo, predstavlja del bivalnega prostora in se ne odšteva od skupne površine sobe pri izračunu standardov, ki jih zahteva sodna praksa ESČP.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Pravilnik o izvrševanju kazni za…)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pohištvo v zaporniški celici sicer dejansko zmanjšuje prosti prostor, vendar se skladno s standardi ESČP pri presoji zadostnosti bivalnih razmer ne odšteva od celotne površine sobe.
VSL Sodba II Cp 1160/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primerih, ko namestitvena površina ne pade pod 4 m2, kršitev 3. člena EKČP ni samoumevna, temveč mora biti utemeljena z drugimi specifičnimi okoliščinami bivanja.
VSL Sklep II Cp 2211/2019 — Višje sodišče v Ljubljani