odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa
Sentenca
Odškodninska odgovornost države za škodo, nastalo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temelji na ugotovljeni protipravnosti ravnanja organov. Oškodovanec ima pravico do odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki presega pavšalna nadomestila, določena v posebnem zakonu (ZPŠOIRSP), pri čemer mora izkazati obstoj škode in vzročno zvezo med nezakonitim izbrisom ter nastalo škodo. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo sodišče upošteva intenzivnost posega v osebnostne pravice, duševno trpljenje in dolgotrajnost posledic izgona.
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP-A)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zmotno presodilo, da tožnica ni upravičena do socialnih transferjev zgolj zaradi sposobnosti za delo, pri čemer je zanemarilo vpliv nezakonitega izbrisa na njen zaposlitveni status.
VSL Sklep II Cp 482/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je upravna odločba o statusu izbrisanega osebe vezana na obdobje izbrisa, ki v sodnem postopku omejuje okvir za uveljavljanje dodatne odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1086/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj otežen pravni položaj zaradi izbrisa ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju premoženjske škode.
VSL Sodba in sklep II Cp 1066/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati nepremoženjske škode, saj je bila v upravnem postopku priznana le premoženjska škoda, v pravdnem postopku pa ni substanciral trditev o obstoju nepremoženjske škode.
VSL Sodba II Cp 598/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo prisilni izgon kot posebno okoliščino, ki je močno posegla v tožnikovo duševno sfero in otežila pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v tujini.
VSL Sodba II Cp 1359/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da bi bila njegova nezaposlenost in pomanjkanje socialne varnosti neposredna posledica izbrisa, saj ni izkazal, da bi do ugodnosti iz naslova brezposelnosti sicer upravičeno dostopal, če do izbrisa ne bi prišlo.
VSL Sodba II Cp 982/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni bil upravičen do odškodnine za onemogočen nakup stanovanja po Stanovanjskem zakonu, ker na dan uveljavitve zakona ni imel državljanstva RS in zanj ni izpolnil pogojev, ne glede na svoj status izbrisanega.
VSM Sodba in sklep I Cp 528/2019 — Višje sodišče v Mariboru