odškodninska odgovornost naročnika v javnem naročanju
Sentenca
Odškodninska odgovornost naročnika za kršitve pravil javnega naročanja se presoja po pravilih obligacijskega prava o odgovornosti brez krivde (49. člen ZPVPJN). Za utemeljenost zahtevka mora oškodovanec dokazati obstoj nezakonitega ravnanja naročnika ter vzročno zvezo med to kršitvijo in nastalo škodo. Sama kršitev pravil postopka ne zadošča za odškodnino, če oškodovanec ne izkaže, da bi bil ob pravilni izvedbi postopka prav on izbran kot najugodnejši ponudnik.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da opustitev revizijskega postopka s strani ponudnika pomeni pretrganje vzročne zveze, ne glede na to, ali je v postopku zahtevek za revizijo vložil zagovornik javnega interesa.
VSRS Sklep III Ips 30/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naročnik, ki odstopi od javnega naročila po končanih pogajanjih, ne odgovarja za izgubljeni dobiček, tudi če razlog za odstop niso bile nepredvidljive okoliščine.
VSM Sodba I Cpg 177/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi bila zaradi kršitev postopka javnega naročanja izbrana kot najugodnejša ponudnica, kar je ključno za vzpostavitev vzročne zveze.
VSL sodba I Cpg 575/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stroški priprave ponudbe niso avtomatično škoda, temveč morajo biti povezani z ugotovljenim protipravnim ravnanjem naročnika v postopku.
VSL sodba I Cpg 1677/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da naročnikovo ravnanje pri prekinitvi postopka javnega naročanja ne predstavlja avtomatične podlage za odškodninsko odgovornost, če ni izkazano nepošteno ravnanje ali favoriziranje.
VSL sodba I Cpg 688/2010 — Višje sodišče v Ljubljani