odškodninska odgovornost pravne osebe
Sentenca
Pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo povzroči njen organ pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih nalog, če je ravnanje organa protipravno in obstaja vzročna zveza med ravnanjem ter nastalo škodo (172. člen ZOR). Protipravnost v upravnem postopku ni podana zgolj zaradi kasnejše razveljavitve odločbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom, temveč mora biti izkazano, da je organ ravnal z neskrbnostjo, npr. z nepopolnim ugotavljanjem dejanskega stanja ali prezrtjem ključnih dokazov.
- Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (ZODP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o deviznem poslovanju (ZDP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da odločitev Sektorja za pritožbe zoper policijo ne predstavlja predhodnega vprašanja, na katerega bi bilo sodišče vezano pri presoji protipravnosti ravnanja policistov.
VSL Sodba II Cp 78/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezan na zdravniško odločbo ZZZS kot na absolutno resnico, in da zgolj razveljavitev odpovedi v delovnem sporu ne dokazuje avtomatično protipravnosti ravnanja organov ZZZS.
VSL sodba I Cpg 366/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zaseg vozila v okviru kazenskega postopka, ki je bil po zaključku postopka vrnjen lastniku, sam po sebi ne predstavlja nedopustnega ravnanja, četudi je vozilo v času zasega izgubilo na tržni vrednosti.
Sodba in sklep II Ips 750/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nezakonitost disciplinske odločbe sama po sebi ne pomeni avtomatične odškodninske odgovornosti pravne osebe, če tožnik ni konkretno zatrjeval in dokazal protipravnega ravnanja članov organa, ki je odločal.
Sklep II DoR 68/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo odškodninsko odgovornost države zaradi opustitve dolžnega nadzora paznikov, ki niso preprečili nasilja med zaporniki v situaciji, ko bi morali zagotoviti varnost.
VSL sodba in sklep II Cp 2127/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izdaja nepravilne odločbe o odmeri pokojnine, ki je bila kasneje odpravljena, ne predstavlja krivdnega ravnanja zavoda, saj je organ zasledoval legitimen namen pravilne odmere.
VDSS sodba Psp 203/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej sodbi je bila pravna podlaga za odgovornost šole za poškodbo učenca na športnem dnevu presojana po pravilih o odgovornosti pravne osebe za delavca, ne pa po pravilih o odgovornosti za nevarno dejavnost.
Sodba II Ips 565/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo odgovornosti zavoda pri poškodbi varovanca ključna opredelitev njegovega poslovnega predmeta in narave dejavnosti, saj od tega zavisi standard profesionalne skrbnosti.
VSC sklep Cp 1254/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da član organa društva ne more biti neposredno odškodninsko odgovoren tretjim osebam za dejanja, opravljena v funkciji organa, saj ta dejanja pravno zavezujejo društvo kot pravno osebo.
VSL sodba I Cp 946/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da svetovalka na Zavodu za zaposlovanje ni ravnala nedopustno, ker stranki ni svetovala glede dokupa delovne dobe, saj ta naloga ni spadala v okvir njenih strokovnih dolžnosti.
VDS sodba Psp 60/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri poškodbi otroka med igro v vrtcu ni podana odškodninska odgovornost, saj je bilo ugotovljeno, da je varuhinja ravnala v skladu s pravili stroke in da je šlo za nesrečno naključje, ki ga ni mogoče preprečiti niti ob skrbnem nadzoru.
Sodba II Ips 197/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zdravstvena organizacija ravnala v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker je v ambulanti za paciente uporabila stol na koleščkih, ki zaradi možnosti zdrsa ni bil varen.
Sodba II Ips 290/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neuspeh policistov pri preprečitvi tatvine vozila med stavko, ob siceršnjem izvajanju nalog v skladu s predpisi, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost države.
Sodba II Ips 338/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dostavni pas pred poslovnim prostorom predstavlja del cestišča, za katerega vzdrževanje tožena stranka ni bila pristojna, kljub njegovi uporabi za dostavo blaga.
Sodba II Ips 102/00 — Vrhovno sodišče
-
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo zavarovancu povzročita zdravniški komisiji kot njegova organa, če pri svojem delu ne ravnata s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
VDS sklep Psp 48/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica ni odškodninsko odgovorna za napačen nasvet delavca glede zastaranja terjatve, saj takšno opozorilo presega zahtevano skrbnost zavarovalne organizacije.
Sodba II Ips 168/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi opustitev dolžnega ravnanja organov policije (neizdelava zapisnika) bila v neposredni vzročni zvezi z nezmožnostjo identifikacije povzročitelja škode na cesti.
Sodba II Ips 568/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo nujnost ugotavljanja zakonitosti upravnega akta, ki predstavlja izvršilni naslov, ter odgovornost stranke za preprečevanje škode pri deložaciji.
VSL sklep II Cp 549/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med varstvom časti in dobrega imena za fizične in pravne osebe.
VSL sklep Cpg 1535/93 — Višje sodišče v Ljubljani