odškodninska odgovornost pri nesreči motornih vozil
Sentenca
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se za škodo, povzročeno po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (154. člen OZ). V primeru obojestranske krivde vsak imetnik odgovarja v sorazmerju s stopnjo svoje krivde, če pa ni kriv nobeden, odgovarjata po enakih delih, razen če pravičnost zahteva drugače. Institut temelji na predpostavki, da je škoda nastala v zvezi z uporabo motornih vozil, pri čemer se pravila uporabljajo tudi v primerih, ko je vozilo v času škodnega dogodka mirovalo, a je del širšega škodnega dogodka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da mora voznik tovornega vozila nositi večji delež odgovornosti (70 %), ker je kot poklicni voznik zaznal neobičajno situacijo in bi se ji lahko izognil z večjo previdnostjo.
VSK Sodba I Cp 275/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je izključna krivda enega od udeležencev nesreče odločilen dejavnik za izključitev objektivne odgovornosti in prehod na pravila krivdne odgovornosti.
VSM Sodba I Cp 175/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja o načinu vožnje ugotovilo izključno krivdo zavarovanca tožene stranke za nastalo premoženjsko škodo.
VSC Sodba Cp 223/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 154. člen -
Sodišče je potrdilo uporabo 154. člena OZ tudi v primeru, ko je bilo vozilo v času trka parkirano, saj je šlo za škodni dogodek v kontekstu uporabe motornih vozil.
VSL sodba I Cp 269/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožničina prestavitev menjalnika v reakciji na nevarno situacijo, ki jo je povzročil drug voznik, v vzročni zvezi z njegovim ravnanjem, pri čemer je poudarilo pomen fizikalne povezanosti med ravnanjem in posledico.
Sklep II Ips 1107/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri prometni nesreči med osebnim vozilom in kolesom z motorjem tožniku pripisalo 20-odstotni prispevek k nastanku škode.
VSM sodba I Cp 185/2006 — Višje sodišče v Mariboru