odškodninska odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil
Sentenca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, temelji odškodninska odgovornost na načelu objektivne odgovornosti imetnika vozila. Za nastanek odškodninske obveznosti mora biti podana vzročna zveza med ravnanjem voznika oziroma delovanjem vozila in nastalo škodo. Kadar oškodovanec trdi, da je škodni dogodek povzročilo neznano vozilo, mora to dejstvo dokazati, pri čemer dokazno breme glede obstoja vzročne zveze med ravnanjem voznika neznanega vozila in nastalo škodo nosi tožnik (178. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je pri trku dveh premikajočih se vozil napačno uporabiti določbe 153. člena OZ o oprostitvi objektivne odgovornosti, saj je treba odgovornost presojati na podlagi krivdnega načela iz 154. člena OZ.
VSL Sodba II Cp 1850/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razdelilo odgovornost za škodo v razmerju 70 % proti 30 %, ker je eden od udeležencev bistveno bolj prispeval k nesreči zaradi vožnje pod vplivom alkohola in nepravilnega zavijanja, medtem ko je drugi udeleženec k nesreči prispeval le z neprilagojeno hitrostjo.
VSC sodba Cpg 410/2006 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZOR · 178. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni dokazal vzročne zveze med ravnanjem voznika neznanega vozila in nastalo nesrečo, saj izvedeni dokazi niso potrdili, da bi neznano vozilo zapeljalo na nasprotni vozni pas.
Sodba II Ips 201/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali se voznik neznanega vozila, ki je s prehitevanjem povzročil umik drugega vozila na bankino, šteje za udeleženca nesreče ali zgolj za njen vzrok.
Sodba II Ips 951/94 — Vrhovno sodišče