odškodninska odgovornost sodnika
Sentenca
Sodnik za škodo, povzročeno pri opravljanju sodniške funkcije, osebno odgovarja le, če je škoda povzročena namenoma (134. člen URS, 147. člen OZ). Za škodo, ki nastane pri delu ali v zvezi z delom, sicer odgovarja država, razen če je dokazano, da je delavec ravnal v skladu s pravili stroke. Zgolj razveljavitev sodne odločbe v pritožbenem postopku sama po sebi ne pomeni protipravnosti ravnanja sodnika ali namerne povzročitve škode, zato ne vzpostavlja podlage za odškodninsko odgovornost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dopustitev udeležbe dražitelja na javni dražbi po začetku naroka ne predstavlja protipravnega ravnanja sodnika, saj zakon ne določa izključitve udeleženca zaradi kasnejšega pristopa, če so izpolnjeni pogoji glede plačila varščine.
VSL sodba II Cp 4603/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikovo nestrinjanje s sodno odločbo in dokazno oceno ni zadosten temelj za utemeljitev protipravnosti ravnanja sodnice.
VSL sodba in sklep I Cp 10/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila tožba zoper sodnico zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da ni šlo za namerno povzročeno škodo, temveč za enkratno razveljavitev sodne odločbe.
VSL sodba I Cp 5249/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali razlaga prava in odločanje o začasni odredbi v konkretni zadevi pomenita prekoračitev sodniških pooblastil, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost.
Sodba II Ips 556/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi duševnih trpljenj, ker v konkretnem postopku ni ugotovilo protipravnega ravnanja sodnikov, zlorab ali neutemeljenega zavlačevanja postopka.
Sodba II Ips 35/98 — Vrhovno sodišče