odškodninska odgovornost za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Sentenca
Kršitev pravice do sojenja v razumnem roku lahko predstavlja pravno priznan vzrok za nastanek premoženjske škode, če je med opustitvijo sodišča in nastalo škodo podana vzročna zveza. Oškodovanec ima pravico do povrnitve tako navadne škode kot izgubljenega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (131. in 168. člen OZ). Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je škoda neposredna posledica nerazumnega trajanja postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da kršitev pravice do sojenja v razumnem roku po naravi stvari nikoli ne more biti vzrok za nastanek premoženjske škode v izvršilnem postopku.
VSRS sodba II Ips 346/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dolžina trajanja postopka ne zadošča za ugotovitev odškodninske odgovornosti države, če ni izkazana vzročna zveza med ravnanjem sodišča in neupravičenim odlašanjem.
VSL sodba II Cp 599/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnici nista konkretizirali pravno priznane oblike nepremoženjske škode, ki bi nastala kot posledica kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.
VSM sodba I Cp 475/2009 — Višje sodišče v Mariboru