odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo
Sentenca
Denarna odškodnina za kršitev osebnostnih pravic se oškodovancu dosodi le, če so posledice kršitve manifestirane v zakonsko priznanih oblikah nepremoženjske škode, kot so duševne bolečine ali strah. Oškodovanec mora v postopku zatrjevati in dokazati obstoj teh manifestacij, vključno z njihovim trajanjem, intenzivnostjo in vzročno zvezo z ravnanjem kršitelja. Zgolj zatrjevanje kršitve osebnostne pravice brez izkazanih konkretnih posledic ne zadostuje za utemeljitev odškodninskega zahtevka (134. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da opozorilo odvetnika na možnost sodne presoje razlogov za odpoklic predsednika uprave ne pomeni vsebinske potrditve nezakonitosti odločitve nadzornega sveta, ki bi utemeljevala odškodninski zahtevek zaradi posega v čast in dobro ime.
VSL Sodba I Cpg 323/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom, ker ni dovolj konkretiziral trajanja, intenzitete in višine posameznih oblik nepremoženjske škode, zatrjevani občutki tesnobe in sramu pa niso bili opredeljeni kot pravno priznana škoda.
VDSS sodba Pdp 128/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 180. člen OZ · 181. člen ZDR · 6. člen ZDR · 6. člen, odstavek 7 -
Sodišče je presodilo, da zapis v interni elektronski pošti med delavkama tožene stranke, v katerem je bil tožnik označen kot konfliktna oseba, ne predstavlja podlage za odškodnino.
VDSS sodba in sklep Psp 406/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv predhodnega zloma ključnice na višino odškodnine za ponovni zlom, pri čemer je izpostavilo, da povzročitelj ne odgovarja za posledice, ki so bile že sanirane oziroma niso v vzročni zvezi z njegovim ravnanjem.
VSK Sodba I Cp 247/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo načelo, da povzročitelj škode odgovarja za posledice, ki so nastale na oškodovancu z vsemi njegovimi individualnimi značilnostmi, ne glede na njegovo predhodno zdravstveno stanje.
VSL sodba II Cp 1958/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je izpovedovala kot priča v kazenskem postopku, kar je štelo kot izpolnjevanje zakonske in moralne dolžnosti, kar vpliva na presojo protipravnosti njenih izjav.
VSL sodba I Cp 1824/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in nastalo škodo, saj je sodišče ugotovilo, da je delovno razmerje prenehalo zaradi invalidnosti in ne zaradi izbrisa.
Sodba in sklep II Ips 959/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oče kot tožnik ne more zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela njegova otroka zaradi kršitve njunih pravic.
VSL sodba in sklep I Cp 2075/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri presoji odškodninske odgovornosti države za razmere v zaporu vprašanje pravno priznane škode ni odvisno zgolj od velikosti osebnega prostora, temveč od celostne presoje bivalnih pogojev, vključno z možnostmi gibanja in osebnega stanja posameznika.
VSL sodba II Cp 4587/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila presoja osredotočena na to, ali karikatura javne osebe predstavlja nedopustno poseganje v osebnostne pravice.
VSL sodba II Cp 2788/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni objektiviziral ravnanja predstavnice tožene stranke, ki naj bi povzročilo njegovo duševno stisko, temveč je navajal le svoj subjektivni odziv na njeno delo.
VSL sodba I Cp 1714/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi prekomernega hrupa, ki je povzročil nenaspanost, utrujenost in napetost.
VSM sodba I Cp 2309/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec za uspeh zahtevka predložiti dokaze o konkretnih oblikah škode, kot so vznemirjenje, strah in hude bolečine, ter njihovih posledicah.
VDSS sodba Psp 678/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je brez zaslišanja izvedenca prezrlo nasprotja v medicinski dokumentaciji glede obstoja zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi azbestoze.
Sklep II Ips 1002/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posebna preobčutljivost oškodovanca ne zmanjšuje obsega odškodninske odgovornosti povzročitelja.
VSL sodba III Cp 1139/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da direktor družbe ni upravičen do odškodnine za poslabšanje zdravja in povečane bolečine, ker ni upošteval delovnih omejitev, ki jih je določil zdravnik specialist.
Sodba VIII Ips 323/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se povzročitelj ne more razbremeniti odgovornosti za povečano telesno težo oškodovanca, čeprav je bila ta pogojena z njegovim pubertetnim rastnim zagonom.
Sodba II Ips 783/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožnikov prispevek k nastanku škode zaradi opustitve potrebne skrbnosti pri hoji po poledenelem parkirišču.
Sodba II Ips 158/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo nerazdelno plačilo odškodnine toženim strankam zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri zagotavljanju varnega prometa na cestnem prehodu.
VSC sodba Cp 1038/2002 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je šlo za odškodninsko odgovornost povzročitelja, ki je tožnika poškodoval z nožem med nekontroliranim ravnanjem v pretepu.
VSL sodba I Cp 316/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da napačna navedba imena v medijskem nastopu ni predstavljala razžalitve, saj je toženka verjela v pravilnost podatkov, tožnik pa ni izkazal nastanka nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 406/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje pasivne legitimacije in učinek predhodnega soglasja oškodovanke za fotografiranje in objavo fotografij v prospektu.
Sklep II Ips 408/95 — Vrhovno sodišče