odškodninska odgovornost za neupravičen pripor
Sentenca
Pravico do povrnitve škode zaradi neupravičenega pripora ima oseba, zoper katero je bil kazenski postopek ustavljen ali je bila s pravnomočno sodbo oproščena, razen če je s svojim nedovoljenim ravnanjem sama povzročila odreditev pripora (542. člen ZKP). Nedovoljeno ravnanje v smislu izključitve odškodninske odgovornosti predstavlja le tisto ravnanje, ki je utemeljen razlog za odreditev pripora. Če priporni razlog ponovitvene nevarnosti temelji izključno na opisu dejanja, za katerega se kasneje izkaže, da ni kaznivo dejanje, osumljenčevo ravnanje ne predstavlja nedovoljenega ravnanja, ki bi izključevalo pravico do odškodnine.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno, če je bil pripor odrejen zaradi ponovitvene nevarnosti, ki je temeljila na dejanju, za katerega se je kasneje ugotovilo, da ni kaznivo dejanje.
VSL sklep II Cp 3015/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine uporabilo načelo deljene vzročnosti, saj sta k nastanku duševne bolezni v enaki meri prispevala tožnikova predispozicija in stres zaradi neupravičenega pripora.
VSL sodba II Cp 3345/2009 — Višje sodišče v Ljubljani