odškodninska odgovornost za nevarno dejavnost
Sentenca
Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, odgovarja imetnik dejavnosti po načelu objektivne odgovornosti. Odgovornosti se lahko imetnik razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, ravnanja tretje osebe ali višje sile, ki jih ni mogel predvideti ali se jim izogniti. V primeru prispevka oškodovanca k nastanku škode se odgovornost imetnika ustrezno zmanjša (173., 174. in 177. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Letenje z zmogljivim vojaškim letalom, opremljenim s katapultnimi sedeži, je sodišče opredelilo kot nevarno dejavnost.
VDSS Sodba Pdp 681/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da hoja po kesonu tovornjaka (višina 1,3 m) sama po sebi ne pomeni opravljanja nevarne dejavnosti oziroma dela na višini, ki bi utemeljevalo objektivno odgovornost.
VSL sodba I Cp 2600/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 149. člen -
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo servisiranje bencinskih črpalk, kjer je tožnik izpostavljen večji koncentraciji hlapov naftnih derivatov.
VSM sodba in sklep I Cp 434/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo odgovornost države za poškodbo vojaka pri športni vadbi na dvovišinski naletni gredi.
Sodba II Ips 316/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da igranje nogometa v okviru rehabilitacije oziroma prostega časa ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi bolnišnico zavezovala k objektivni odgovornosti za poškodbe pacienta.
Sodba II Ips 571/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora za pravilno presojo odgovornosti ugotoviti, kdo je odredil način dela in kdo je bil zadolžen za varstvo pri delu.
VDS Sklep Pdp 1007/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje vzročne zveze med izpostavljenostjo azbestu pri opravljanju nevarne dejavnosti in nastankom specifičnih bolezenskih stanj pri oškodovancu.
Sklep II Ips 600/2005 — Vrhovno sodišče