odškodninska odgovornost za nevarno stvar
Sentenca
Odškodninska odgovornost za škodo od nevarne stvari ali dejavnosti je objektivna odgovornost, ki temelji na povečani nevarnosti, ki jo taka stvar ali dejavnost predstavlja za okolico. Imetnik nevarne stvari odgovarja za škodo, ki izvira iz te stvari, ne glede na krivdo, razen če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, tretje osebe ali višje sile, ki je imetnik ni mogel predvideti ali preprečiti (173., 174. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je tožničino ravnanje (plezanje na traktor v gibanju) predstavljalo nevarno in neprimerno ravnanje, s katerim je prevzela tveganje, kar je prispevalo k nastanku škode.
VSM Sodba I Cp 465/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da viličar v konkretnem primeru ni predstavljal nevarne stvari, saj se ni premikal, vilice pa niso izvajale sunkovitih gibov, iz katerih bi izvirala poškodba.
VSRS Sodba VIII Ips 131/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 149. člen -
V obravnavanem primeru je bila povečana nevarnost zdrsa podana zaradi mokrih stopnic v večstanovanjski stavbi, ki jih čistilka po čiščenju ni ustrezno pobrisala.
VSM sodba I Cp 1213/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Presoja deljene odgovornosti delodajalca in delavca pri prometni nesreči s službenim vozilom, kjer je bil tožnikov prispevek ocenjen na 40 % zaradi nepravilne ocene hitrosti.
Sklep VIII DoR 51/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, saj je bila zastekljena avtobusna postaja na lokaciji prisotna več let in jo je tožnica redno uporabljala, zato ji je bila nevarnost trka v steklo znana oziroma bi ji morala biti znana.
VSL sodba II Cp 650/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost lastnika osebnega vozila v primeru, ko je vozilo brez njegove vednosti in privolitve uporabljal zakonec.
VSL sodba III Cp 2887/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Streha telovadnice je postala nevarna stvar zaradi velike količine zapadlega snega in odsotnosti snegolovov, pri čemer pisno opozorilo o previdnosti ni zadostovalo za oprostitev odgovornosti.
Sodba II Ips 215/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo pomanjkanje vzročne zveze med ravnanjem delodajalca in poškodbo delavca pri sestopu z gradbiščnega odra.
Sodba II Ips 226/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je azbestni prah opredelilo kot nevarno stvar, katere vdihavanje pri delovnem procesu predstavlja vir poklicne bolezni, za posledice katere delodajalec kot imetnik odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
VSK sodba Cp 959/99 — Višje sodišče v Kopru