odškodninska odgovornost za razžalitev
Sentenca
Za nastanek odškodninske odgovornosti zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) mora biti izkazana protipravnost ravnanja, ki presega meje dopustne kritike ali umetniške svobode. Pri presoji duševnih bolečin sodišče upošteva objektivno žaljivost izjav in okoliščine primera, pri čemer mora biti odškodnina pravična in sorazmerna s težo posega v osebnostne pravice ter namenjena vzpostavitvi porušenega ravnovesja.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da obdolženec v kazenskem postopku ni presegel meje pravice do obrambe, saj njegove izjave niso vsebovale zaničevalnega namena, usmerjenega v razžalitev tožnikovega dobrega imena.
VSL Sodba I Cp 96/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino, ker je ugotovilo, da toženka ni ravnala z namenom razžalitve, temveč je izrazila svoja stališča v prepričanju o resničnosti navedb glede gradnje na njenem zemljišču.
VSM sodba I Cp 997/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da vsebina pisma objektivno predstavlja žalitev, zato toženka za nastalo nematerialno škodo odgovarja ne glede na svoj zatrjevani namen.
VSC sodba Cp 1074/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali je bila izjava o prodaji zaščitnih očal med sončnim mrkom na Ljubljanskem gradu žaljiva v očeh povprečnega televizijskega gledalca.
VSL sklep I Cpg 223/2001 — Višje sodišče v Ljubljani