odškodninska odgovornost za razžalitev časti
Sentenca
Oseba, ki zatrjuje ali raznaša neresnične trditve o drugem, čeprav ve ali bi morala vedeti, da so neresnične, je dolžna povrniti povzročeno škodo (177. člen OZ). Odgovornost je izključena, če kršitelj sporoči neresnično informacijo v dobri veri, da je resnična, pri čemer mora izkazati, da je ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo pri preverjanju točnosti podatkov. Pri novinarskem delu ta skrbnost vključuje pridobitev odziva prizadete osebe pred objavo informacij, ki posegajo v njeno čast ali dobro ime.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da novinarka ni ravnala s profesionalno skrbnostjo, ker pred objavo sporne informacije o tožniku ni pridobila njegovega odziva.
VSM Sodba I Cp 49/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izrečene besede v kazenskem postopku, ki jih tožnik dojema kot razžalitev, same po sebi še ne utemeljujejo odškodninske odgovornosti brez dokazane protipravnosti ravnanja.
VSL sodba I Cp 2807/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da uporaba besedne zveze 'navadna policijska laž' v ovadbi kaže na izrecni zaničevalni namen, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo.
VSL sodba I Cp 3185/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izjava, ki se nanaša na politično pot posameznika in je podana v kontekstu javne polemike, ne predstavlja protipravne razžalitve, saj mora politik v javnem življenju trpeti strožjo kritiko.
VSK sodba I Cp 624/2005 — Višje sodišče v Kopru